Franja

pūblicō -āre -āvī -ātum (pūblicus)

1. narediti (delati), razglasiti (razglašati), proglasiti (proglašati) kaj za državno last, v imenu države zaseči (zasegati), zapleniti (zaplenjevati), odvze(ma)ti, konfiscirati: bona C., L., N., Plin. iun., privata Ci., pecuniam L., pecunias S., regnum C., agros Ci., aurarias T.; meton.: Ptolemaeum Ci. Ptolemajevo imetje, libertinos Suet. imetje osvobojencev.

2. vse ljudi (vse ljudstvo, občinstvo) udeležiti (udeleževati) česa, vse ljudi (vse ljudstvo, občinstvo) narediti (delati) deležne česa, v javno (upo)rabo prepustiti (prepuščati), v javno (upo)rabo izročiti (izročati), za javno (upo)rabo določiti (določati), za javno (upo)rabo (za javni namen) ustanoviti (ustanavljati): Naev. ap. Prisc., Vell. idr., Aventinum L. (v zazidavo, v pozidavo), silvae et ambulationes in usum populi Suet., bibliothecam Plin., bibliothecas Suet., simulacrum Suet. javno postaviti, corpus suum vulgo Pl. ali pudicitiam T. javno nastaviti (nastavljati), javno proda(ja)ti = prostituirati (se); tako tudi: utrum tibicina debeat publicari Q.

3. occ.
a) javno (po)kazati, javno dokaz(ov)ati: studia sua T., ingenium, virtutem Sen. ph., se Suet. javno nastopiti (nastopati).
b) objaviti (objavljati), izda(ja)ti, razode(va)ti, razkri(va)ti, da(ja)ti na svetlo (na plan(o)): Plin. idr., epistulas, orationem, oratiunculam Plin. iun., libellos Suet., reticenda Iust.

pūblicus 3 (na stlat. napisih tudi poblicus in puplicus; po eni od razlag poplicus izhaja iz populus, stlat. poplus „ki (kar) zadeva ljudstvo“, pūblicus pa iz *pūbicus (iz pūbēs) „ki (kar) zadeva odrasle može“; po drugi razlagi gre za besedo etr. izvora)

1. ljudstvo (občino, državo, državljane) zadevajoč, ljudstvu (občini, državi, državljanom) pripadajoč, ljudski, narodov, naroden, občinski, državen (naspr. privatus): loca, litora Ci., flumina Icti., sive privatus esset sive publicus (sc. locus) N. zasebno ali občinsko (državno) zemljišče, suo privato, non publico consilio N. na svojo roko, ne v državnem imenu, pecunia Ci., N. državni denar, državne finance, vectigal Ulp. (Dig.) ali vectigalia Suet. državni dohodki, litterae Ci. ali tabulae Ci. državne listine, uradni dokumenti, vincula N. državna ječa, occupationes C. državni posli, politični posli, publica ac privata sacrificia C., equus (gl. equus) L., servus L. ali minister Ap. državni suženj = oblastniški sluga, uradni sluga (birič), res publica, non privata N. ne zasebna, temveč državna stvar (zadeva), causa L. državna stvar, državna zadeva; pogosto tudi = pravda o državnih stvareh (zadevah): Ci. = iudicium Gell., causae iudiciaque publica Ci. pravde o državnih stvareh (zadevah) in hudodelstvih zoper državo, iniuriae C. državi storjene krivice, razžalitve države, sollicitudo L. zaradi države, sumptu publico Ci. ob državnih stroških, na državne stroške, na stroške države, sine ullā impensā publicā N. brez slehernih državnih stroškov, brez slehernih stroškov z državo, publicum funus Plin. iun., T. na državne stroške prirejen pogreb (toda prim. spodaj pod 2.), bono publico S., L. državi v blaginjo (korist), malo publico S., L. državi v škodo (kvar), na škodo države, pessimo publico Varr., L. idr. državi v največjo škodo, na največjo škodo države, magnificentia Ci. sijaj(nost) države, egregium T. slava države, poena L. od države naložena kazen, periculum L. od države prevzeta nevarnost, dii N. ljudska (državna) božanstva, consilium Ci. državni (= senatski) ukrep (sklep), publicos canes alere Ci. rediti pse na državne stroške (naspr. domesticos canes alere Ci. rediti pse na svoje stroške); poseb. pogosto res publica država (gl. pod rēs). Od tod subst. pūblicus -ī, m državni suženj, oblastniški suženj, uradni sluga, nižji sluga kakega oblastnika, svečeništva, birič (s celotnim izrazom servus publicus, gl. zgoraj): metuit publicos Pl. redarjev, redarstva; pūblicum -ī, n
a) država, občina, občinstvo, ljudska skupščina, ljudski (narodni) zbor: in publicum emere, redimere L. ali consulere in publicum Plin. iun. za državo, in publicum polliceri C. v splošni (obči) prid, in publico animadvertere Plin. iun. v državnem imenu, referre in publicum cornua C. na ljudski skupščini pokazati.
b) državna last (lastnina): publicum populi Romani fieri Ci., avertere aliquid de publico Ci., iubere aliquem (aliquid) populi Romani esse L., Icti. proglasiti (proglašati), razglasiti (razglašati) koga (kaj) za državno lastnino, narediti (delati) koga (kaj) last države, Campanum publicum Ci. kampan(ij)sko državno zemljišče.
c) državni zaklad, državna blagajna, erár: de publico convivari Ci. na državne stroške, pecunias in publico deponere C., pecuniam ex publico tradere C. ali dare L., bona addicere in publicum C. prisoditi (prisojati) državni blagajni, in publicum redigere L. ali referre N. ali conferre L. spraviti (spravljati), odda(ja)ti, prispevati v državno blagajno, publico teneri Suet. biti zavezan (dolžan) plačevati davek državni blagajni.
d) državni dohodki, davki: publica male redimere Ci., conducere publica H.; metaf.: qui salutationum publicum exercet Sen. ph. ki pobira davek (= zahteva vstopnino) od obiskovalcev svojega gospoda (o nekem vratarju); occ. davčni zakup, davčno zakupništvo, državni zakup, državno zakupništvo: dum in eo publico essent L. dokler bi imeli ta državni zakup, magnas partes (deleže) habere publicorum Ci., societates publicorum Ci. delniške družbe za davčni zakup, delniške družbe glavnih davčnih zakupnikov, magister scripturae et sex publicorum Ci. davčni ravnatelj, publicum habere Pl. biti državni zakupnik, biti davčni zakupnik, publicum quadragesimae in Asiā agere Suet. pobirati štiridesetino (kot dačo, dajatev, davek), biti štiridesetinski mitninar (pri državnih zakupnikih); publico frui Ci., Ulp. (Dig.) uživati (prejemati) dohodek od (iz) državnega zakupa.
e) državni arhiv, državno pismohranišče, državna pismohrana: ut scriptum in publico in litteris exstat Varr.

2. javen, občen, obči, splošen, navaden, običajen: favor O., lux publica mundi H. (o soncu), dies Sen. ph. navaden dan (= od jutra do večera), officia Plin. iun., verbum Sen. ph., verba Ci., mores Cu., usus H., Vell., Icti., vina Plin., incendium, pavor L., funus Suet. ob katerem žaluje vsa država (s prekinitvijo delovanja sodišč in drugimi zunanjimi znamenji žalovanja); pesn.: publica cura iuvenum prodis H. skrb čisto vseh mladeničev; publicum est z inf. splošna navada je, splošno uveljavljeno je: publicum eorum (sc. picorum) est tabulata ramorum sustinendo nido provide eligere Plin.; occ. (pesn.) preprost, navaden, vsakdanji, običajen: structura carminis O., vena Iuv., sermo non publici saporis Petr. — Od tod subst. pūblica -ae, f javna blodnica, javna deklina, vlačuga, prostitutka: Sen. ph., Aug.; pūblicum -ī, n javnost, javen prostor, cesta, ulica: in publicum prodire Ci. (od)iti na ulico, (od)iti z doma, javno se (po)kazati, (po)kazati se v javnosti, in publicum se proripere L., in publicum egredi T., in publico (zunaj, z doma) esse non audet, inclusit se domi Ci., in publico (javno) epulari L. ali convivari Ci., in publico versari T., in publico adsistere C., blandiores in publico (na cesti, javno) quam in privato (doma) L., pernoctare in publico Ci. na cesti, publico carere Ci. ali abstinere T., Suet. ne (od)iti z doma, osta(ja)ti doma, rapi de publico Suet., lecticā per publicum vehi Suet., in publico ponere N. ali publico proponere L. ali in publicum proponere Ci. javno izpostaviti, cadaver in publicum (na cesto) abicere Ci., aequare Meli domum publico Varr. izravnati s cesto = porušiti; occ. javno (tj. občinsko ali državno) skladišče: frumenti quod inventum est, in publicum conferunt C., quod (sc. panicum et hordeum corruptum) in publicum contulerunt C. — Od tod adv.
a) pūblicē (star. pōblicē)

1. javno, od države, s strani države, v imenu države, na povelje (ukaz) države, po državnem ukrepu, v prid (korist) državi, za državo (naspr. privatim): privatim ac (et) publice, neque publice neque privatim Ci. idr., p. dicere, venire, interfici Ci., rapere S., frumentum polliceri C., ab Atheniensibus publice exposcebatur (sc. Themistocles) N., litteras publice scribere Ci. ali mittere Ci., N. (na)pisati (ali poslati) uradno pismo (dopis), publice damnati N. v imenu države, publice maximam putant laudem C. za državo, cum enim versuram facere publice necesse esset N. vzeti državno posojilo, mali quid ortum ex hoc sit Ter. državi v škodo (kvar); occ. na državne stroške, na stroške države, ob državnih stroških: publice efferri, ali N., vesci L., statua publice ei in foro constituta est N.

2. občno, (v)obče, splošno, vsak brez razločka, vsi brez razlike, vsi skupaj: Gell., Icti. idr., publice exsulatum ire L.

3. javno, vpričo vseh ljudi, ob navzočnosti vseh ljudi, pred vsem svetom: Eutr., publice disserere Ap., Gell., rumor publice crebuerat Ap.
b) pūbliciter = pūblicē 1.: Pomp. ap. Non.

publikacija samostalnik
1. (objavljeno besedilo) ▸ kiadvány, publikáció Publikacija je natisnjena v nakladi 5.000 izvodov. ▸ 5.000 példányban kinyomtatott publikáció.

2. (objava besedila) ▸ publikáció, publikálás, megjelentetésMinistrstvo tudi finančno podpira publikacijo številnih didaktičnih gradiv. ▸ A minisztérium pénzügyileg is támogatja számos módszertani anyag publikálását.Rowlingova bo namreč pričala na sodišču, da bi preprečila publikacijo neuradne enciklopedije. ▸ Rowling ugyanis majd bíróság előtt tanúskodik, hogy megakadályozza a nem hivatalos enciklopédia megjelentetését.

pudeō -ere -uī -itum (prim. paviō, repudiō, tripudium)

I. sramovati se: ita nunc pudeo, ita nunc paveo Pl., simul me piget parum pudere te Pl. da ti je premalo mar poštenja, induci ad pudendum Ci., pudendo Ci. s tem, da se sramujemo; z gen. rei: pudet exacti iam temporis, odit praeteritos … annos Prud. —

II.

1. s sramom navda(ja)ti: me autem quid pudeat … ? Ci., non te haec pudent? Ter., idne pudet te, quia … ? Pl., semper metuet, quem saeva pudebunt Lucan.

2. večinoma impers. pudet -ēre -uit in puditum est sram biti koga česa, sramovati se kdo česa; obj. v acc.: ecquid te pudet? Pl., Ter. idr., ceteros pudeat Ci., cum puderet vivos tamquam puditurum esset exstinctos Plin.; stvar ali oseba, katere (pred katero) se kdo sramuje
a) v gen.: pudet cicatricum et sceleris H., non pudet patriae Cu., homines, quos infamiae suae neque pudeat neque taedeat Ci., pudet me tui Ter. pred teboj, pudere iam sui Cu. pred seboj, nonne te huius templi, non urbis pudet? Ci. pred tem svetiščem, pred tem mestom, pudet deorum Pl., L. sramota je pred bogovi; z dvojnim gen.: patris mei meûm factûm pudet Enn. fr. pred očetom se sramujem svojih dejanj.
b) v inf.: Pl., N., Aur., Fl. idr., pudet dicere Ter., Ci., Sen. rh., quae non puduit ferre, tulisse pudet O., te id facere puduit Ter.
c) z ACI.: Pl., pudebat Macedones urbem deletam esse Cu.
d) ret. s sup.: pudet dictu T. človeka je sram povedati. — Dep.: non est, quod illum pudeatur Petr.; puditum est z acc. personae ali brez njega in z acc. ali gen. rei: pudet, quod prius non puditum umquam est Pl., Apollinem tam humilis victoriae puditum est Ap.; z inf.: Arn., commemorare, quod illum non puditum est ostentare Ap.; z ACI: nonne esset puditum (mar bi se ne bili morali sramovati) … non modo legatum, sed Trallianum omnino diei Maeandrium? Ci. — Od tod adj.
a) pt. pr. pudēns -entis, adv. pudenter sramežljiv, plašljiv, plah, obziren, občutljiv, časten, častivreden, nežnočuten, rahločuten, pošten, blagonraven, skromen, spodoben, moralen, tudi skromen: Ap. fr., Ter., Cat., Lucr., Gell. idr., animus, miles, mulier Ci., pudentes ac boni viri Ci., ex impuro parente pudens filius Ci., nihil adparet in eo ingenium nihil pudens Ci., te videri pudentiorem fuisse quam soles Ci., femina pudentissima Ci., homo pudentissimus Ci. zelo časten = ki mu je zelo mar časti, pudens prave L. iz napačnega sramu; vultus pudentes O., pudens risus, exitus Corn., pudenter respondere, vivere Ci., pudenter sumere H., pudentius ad hoc genus sermonis accedere Ci., pudentissime petere Ci.; subst. pudentes C. častni ljudje = ki imajo čustvo za čast, ki jim je mar časti.
b) pt. fut. pudendus 3 ki se ga je (česar se je) treba sramovati, sramoten, ostuden, neprijeten, zoprn, gnusen, grd, ogaben: Sil., Suet. idr., domui vita pudenda est O., pudendis vulneribus pulsus V., luxus, inopia T., animalia Plin., pars O. sram = spolovilo; z inf.: ut iam pudendum sit honestiora decreta legionum quam senatūs Ci.; s sup.: pudendum dictu Q., Lamp.; subst. pudenda -ōrum, n sramotne stvari (reči): pudenda dictu spectantur Q. reči, ki jih je človeka sram povedati; occ. sram, spolovilo, spolni udje: Sen. ph., Lamp., Aus., Aug.

puer -erī, m (stlat. pover; prim. skr. putrah sin, otrok, pṓtaḥ, pṓtakaḥ mlad(en)ič, osk. puklum = puerum, pelignijsko puclois = pueris; skrč. obl. iz puer je -pōr v imenih sužnjev, npr. Mārcipōr, Pūblipōr; prim. tudi pūbēs²)

1. otrok (v tem pomenu m in f), poseb. pl. puerī -ōrum, m otroci: Pl., Varr., Ci., Plin., Sen. ph. idr., sancta puer Saturni filia regina L. Andr. ap. Prisc., Proserpina puer Cereris Naev. ap. Prisc., uxor ac pueri L., separatim pueri, senes mulieresque C., ter uxor capta virum puerosque ploret H., pueris omnis pater et matercula pallet H.; occ. otroštvo, detinstvo, otroška (deška) doba, otroška (deška) leta: ex pueris excedere Ci. stopiti iz otroških let, a puero ali a pueris (gr. ἐκ παιδός, ἐκ παίδων) Ci. idr. od mladih let (nog), od zibeli, od malega, od otroštva.

2. deček, dečko (nav. do 17. leta): Pl., Ter., H., Cat. idr., pueri innuptaeque puellae V., paene mihi puero cognite paene puer O., cum puerum in ludo cognorat N., cultus erat pueri O., puer sive iam adulescens Ci. = doraščajoč mladenič, Ptolemaeus puero quam iuveni propior Vell., puerum filium regis secum adducentes L., filius adhuc puer Eutr. še nedorasli sin, Gordianus admodum puer (mlad) Eutr., praetextati pueri et puellae Suet.; kot ljubkovalno beseda mladenče(k), mladiček: Cat.; kot zmerljivka, psovka fante, pobalin: Ter.; occ.
a) sin: puer tuus Pl., Latonae (= Apollo) H., superet coniunxne Creusa Ascaniusque puer? V., Ledae pueri (= Castor et Pollux) H., pueri (= Amoris) arcum sentire Pr.
b) mladenič, mladenec, mlad mož: Sil., puer egregius Ci. ep. (o dvajsetletnem Oktavijanu), vobis munera manent pueri V. (o Enejevih tovariših); tudi = neoženjenec, neporočenec, brezženec, samec: fac puer esse velis O.

3. hlapčič, hlapec, strežaj, služabnik, suženj (prim. gr. παῖς): Pl., Iuv., Dig. idr., pueri et ancillae Varr. fr., ancillae, pueri Luc. fr., puer tuus Ci., puer ab ianua prospiciens N., pueri regii L. paži, pueri litteratissimi N., pete un guentum, puer H.

Opomba: Star. nom. sg. puerus: Aug., Prisc.; voc. sg. puere: Afr. ap. Prisc., Caecil. ap. Prisc.; gen. pl. puerûm: Pl.

puer-pera -ae, f (puer in parĕre) otročnica, poródnica (porodníca): Ter., H., Plin.; tudi žena na porodu: Pl., Cat.; atrib.: uxor Sen. ph.

puff¹ [pʌf] samostalnik
dihljaj, dih; pihljaj, sunek vetra; izpuh (dima), puh, izpuhnjen dim; krhko pecivo; pudrana blazinica (tudi powder-puff)
pretirana reklama, hvalisanje; izbočina, oteklina, naborek

pūgna -ae, f (retrogradna tvorba iz pūgnāre)

1. borba s pestmi, boks(anje), bitje, tolčenje, pretep(anje), tépež, tepênje, tepéžka, pretep: geminum pugnae proponit honorem V., nonnumquam (sc. in conviviis) res ad manus atque ad pugnam vocabatur Ci.

2. boj, bitka, bitva, bitev, spopad: S., H., T. idr., diuturnitate pugnae hostes defessi proelio excedebant C., pugna equestris Ci., pedestris V., navalis N., Ci. ep., Leuctrica, Pharsalica Ci., Marathonia N., Cannarum, Trasumeni L. pri Kanah, ob Trazumenu, pugnam pugnare, facere, committere, capessere, edere, ciere, concitare, inter se conserere, incipere, instaurare, inire, restituere itd. (gl. dotične glag.); tudi = dvoboj: dictator … pugnam laudibus tulit L., pugna singularis Macr. dvoboj.

3. bojna igra, borba: spectare quinquennem Graia Elide pugnam O.

4. metaf.
a) boj, spopad (poseb. z besedami), (učena) pravda, prepir: doctissimorum hominum Ci., litterarum Plin. učenjakov, quas ego pugnas, quantas strages edidi Poeta ap. Ci., pugna adversus dolorem Gell.
b) zvijačno dejanje, zvijača, zvijačnost, prevara, lèst, zvijačen dogodek (pripetljaj), (zvijačna) nagoda: pugnam dare Pl., Ter. zvijačno jo zagosti (komu).
c) spolno občevanje, spolna združitev, seks(anje): o quae proelia, quas utrimque pugnas felix lectulus et lucerna vidit nimbis ebria Nicerotianis! Mart.

5. meton.
a) bojna vrsta, bojna razvrstitev (ureditev, razporeditev), bojni red: pugnam mutare Cu., ordinata per principes hastatosque ac triarios pugna L., consules cornua tenuerunt, Servilio media pugna tuenda data est L.
b) boj = vojna: non Siciliae illis adversa pugna in ore est, sed Graeciae victoria Iust.

pūgnō -āre -āvī -ātum (pūgnus)

1. boriti se s pestmi, boksati (se): luctando pugnandoque invictus Q.

2. boriti se, bíti se, bojevati se, vojskovati se, spopasti (spopadati) se: Ter., Luc. ap. Don., Auct. b. Afr., Auct. b. Hisp., Vell., Gell. idr., constanter ac non timide C., male S., L. nesrečno, neuspešno, contra (adv.) O., cominus Cu., cominus gladiis C., eminus fundis, sagittis C., eminus glande aut lapidibus S., manu O., de genu Sen. ph. kleče, ex equo Ci., L., in hostem S. idr., in frontem lateraque L. od spredaj in od strani (s čela in s strani) napasti, adversus aliquem N., L. epit., inter se cornibus Varr., cum aliquo C., Ci., pro aliquo C., Cu., pro commodis patriae Ci., de gloriā Cu., de loco Ter. za prostor, ad bestias Cypr. (pri zvereh =) proti zverem, z zvermi, pugnam pugnare Pl., Ci., L. biti (bojevati) boj, boriti (biti, bojevati) se; tako tudi pugnare proelium S. ali proelia H., bella pugnata V. prebojevane (izbojevane, dobojevane) vojne, pugnandi tempora O.; subst. pt. pr. pūgnantēs -ium, m bor(il)ec, voj(šč)ak, bojevnik, bojevalec, bojník: C., Cu.

2. metaf.
a) boriti se, prepirati se, prerekati se, prekarjati se, biti v sporu (v svaji) s kom: pugnant materque sororque O., pugnant Stoici cum Peripateticis Ci., fortuna cum naturā pugnare videtur Ci., res cum re, ratio cum ratione pugnabat Ci., in eius animo metus cum cupiditate pugnat Ci., de diis immortalibus non magno opere pugnare Ci., sed ego tecum in eo non pugnabo, quominus, utrum velis, eligas Ci.; z ACI = v svojem prepiru (v svoji pravdi) trditi: Ci.; pesn. z dat. boriti se s kom, s čim, zoper koga, kaj, proti komu, čemu ugovarjati komu, upirati se, nasprotovati komu, čemu, zoperstaviti (zoperstavljati) se komu, čemu: ne cupias pugnare puellae Pr., placitone etiam pugnabis amori? V., equus pugnat habenis V., frigida pugnabant calidis, humentia siccis, mollia cum duris O.
b) nasprotovati (si), biti v nasprotju, biti v navzkrižju, biti nav(z)križ s kom, čim: secum Ci., mea cum pugnat sententia secum H., pugnat diu sententia secum O., pugnantia loqui Ci.
c) boriti se za kaj, gnati se za čim, poganjati se za čim, stremeti za čim, hlepeti za čim, delati na čem, siliti k čemu, truditi se za kaj, prizadevati si za kaj, težiti za čim; z inf.: Lucan., Lucr., Sil., Cl. idr., pugnat evincere somnos O., se attollere O.; z ACI: pugnabat se tunicā tegi O.; s finalnim stavkom: L. idr., hoc solum pugnatur, ut ad praedam damnatio Roscii accedat Ci., id ne impetremus, pugnabis Ci., quoque minus venias, invita pugnat hiems O.; pesn.: pugno in mea vulnera O. prizadevam si, da se sam ranim.

pūgnus -ī, m (prim. gr. πυγ-μή pest, boj s pestjo, πύξ s pestjo, πύκτης, πύγμαχος borilec s pestjo, boksar, lat. pugil, pugillus, pūgna, pūgiō, pugnō; prim. tudi a) sl. pest [iz indoev. *pn̥ku̯stHi-], stvnem. fūst, ang. fist, stvnem. fëhtan boriti se, bojevati se; b) indoev. kor. *peug- bosti, suvati, biti, od koder gr. πευκεδανός bodeč, zadajajoč rane, πεύκη smreka, lit. pušìs, stvnem. fiuhta)

1. pest: Pl., O. idr., certare pugnis, calcibus Ci., pugnum facere Ci. stisniti roko (pest), pugno (v pesti) habere aliquid Corn., pugnam ducere alicui Icti. s pestjo udariti koga; pesn.: pugno victus H. ali superare pugnis H. v borbi s pestmi, v boks(anj)u.

2. metaf. pest, peščica kot mera: Ca., Corn., Marc., pugnus aeris Sen. ph. (naspr. fiscus cel koš denarja).

pujs moški spol (-a …) das Ferkel (tudi figurativno), das Schwein

pulcher (pulcer) -chra (-cra) -chrum (-crum) (stlat. polcher; etim. nedognana beseda (tudi njen osnovni pomen ni ugotovljen); nekateri jezikoslovci jo povezujejo z gr. περκνός pisan, barvit, indoev. kor. *perk- pisan [pri primitivnejših ljudstvih = lep], lat. osnovna obl. *polk-ros (starejše *pelk-ros), disimilirano iz *perk-ros; domnevi o osnovni obl. *po-li-cro-s iz polīre in *pol-cro-s iz pollēre sta ovrženi, domneva o etr. izboru pa ni dokazljiva)

1. lep, zal, mičen, ljubek, brhek, brdek, čeden, postaven (o živih in neživih subj.): Enn. ap. Ci., Pl., Ter., Val. Fl. idr., o puerum pulchrum Ci., pulchrae turpesque puellae O., Proserpina V., matre pulchrā filia quā pulchrior alter non fuit Aenaeadûm V., formā pulcherrima Dido V., pulcherrime rerum O. ti najlepši na svetu, pulcher corpore O., pulcro corpore creti Lucr., pulcher hortus O., domus Plin. iun., quin (sc. potest esse) aspectu pulchrius? Ci., pulcherrima totius Galliae urbs C.; pesn. pogumen, hraber, junaški, herojski, boder: satus Hercule pulchro V., proles pulcherrima bello V.

2. metaf.
a) lep = izvrsten, krasen, sijajen, slaven, odličen: H., Lucr., Plin., Sil. idr., exemplum C., facinus S., mors V., origo Caesaris V., fractus victoriae Ci., manu pulcher Fl. odlikujoč se z osebno hrabrostjo, nihil virtute pulchrius Ci. ep., pulcherrima classis S., pulcherrimum factum Ci., pulcherrima consilia V., res publica ex pulcherrimā pessima facta est S.; z gen.: pulcherrimus irae Sil. zaradi jeze; pogosto pulchrum est z inf. (naspr. turpe est): Pr. idr., pulchrum est bene facere rei publicae S., pulchrum mori in armis V., pulchrum est digito monstrari Pers., videre, ne, ut illis pulcherrimum fuit tantam vobis imperii gloriam tradere, sic vobis turpissimum sit, quod accepistis, tueri et conservare non posse Ci.; iron.: cui pulchrum fuit in medios dormire dies H.; tako tudi pulchrum ducere ali putare z inf.: turpe ducet cedere pari, pulchrum superasse maiores Q., qui me teste pati vel quae tristissima pulchrum Romanumque putant Lucan.
b) udoben, ugoden, srečen, vesel: dies H., victoria Iust., exitus Fl., ne pulchrum se ac beatum putaret Ci. da bi se ne imel za srečnega in blaženega. — Kot nom. propr. Pulcher -(e)rī Púlher = Lepi, rimski priimek, npr. P. Claudius Pulcher Publij Klavdij Pulher: L., Clodius Pulcher Klodij Pulher: Val. Max.; Pulchri promuntorium (= Mercurii promunturium) Pulhrov rt, severovzhodno od Kartagine: L. — Adv. pulchrē

1. lepo, krasno, izvrstno, odlično: dicere Ci., facere N., negare Ph., asseverare Ci. izvrstno, omnia a naturā pulcherrime regi Ci., phalerae pulcherrime factae Ci.

2. occ. (prav, zelo) dobro: Sen. ph. idr., macerare, callere Ter., intellegere Ci., placere O., nosse aliquem H., Plancus ap. Ci. ep., vendere Pl. dobro, drago, conciliare Pl. dobro (poceni) kupiti, narediti dober nakup, skleniti dobro kupčijo, mihi pulchre est ali pulchre est mihi Ci., H. = pulchre sum Pl. ali pulchre convenit Cat. dobro (udobno) mi je, dobro (lepo) se imam; kot pritrjevalni vzklik lepo!, izvrstno!, krasno!, (zelo) dobro!, super!, odlično!: Ter., clamabit: pulchre, bene, recte! H.

3. iron. lepo = docela, dodobra, dočista, čisto, povsem, popolno, popolnoma: peristi pulchre, pulchre occĭdi Pl., pendebit hodie pulchre Pl.

pūlex -icis, m (prim. skr. plúṣi-, gr. ψύλλα, ψύλλος, stvnem. flōh, nem. Floh, lit. blusà, sl. bolha, hr. bùva) bolha: Pl., Varr., Col., Plin., Mart., Cels. idr.; tudi bolhač: Col. poet.

pullman [púlmən] samostalnik (množina pullmans)
spalni voz (tudi pullman car)

puls, pultis, gen. pl. -ium, f (iz *peltis ali *poltos; prim. gr. πόλτος kaša, sor. s pollen in pulvis, sl. polenta (iz lat. polenta „ječmenov zdrob“ iz pollen „fina moka“ iz indoev. kor. *pel- „prah, moka“; prim. sl. tudi pepel)) gosta kaša ali žganci ali zdrob ali polenta iz pirove ali bobove moke, običajna jed starih Rimljanov, preden so poznali kruh, pozneje pa jed revežev in hrana vedeževalne perutnine: Varr., Ca., Ci., Col., Plin., Iuv., Mart., Val. Max. idr.

pulsus -ūs, m (pellere)

1. udarjanje: remorum Ci. (za)vesljaji, veslanje, equorum V. topòt, topotánje, cepèt, cepetánje, pekèt, peketánje, pedum Sen. ph. topot (bikov), pa tudi človeške stopinje: V., cymbalorum et tympanorum L. udarjanje (brenkanje) na … , lyrae O. ubiranje lire, brenkanje na liro, armorum T., alarum T. udar, nalet, naval, naskok, napad, terrae Amm. potres, zemljetres, venti Cass. buh, sunek, nalet; occ.: pulsus arteriarum Plin. ali venarum T., Q., Plin., Val. Max., Cels.; tudi samo pulsus Cael. bitje, utrip(anje žil), pulz.

2. metaf. vtis, nagib, pobuda, spodbuda, vpliv, dražljaj: externus pulsus animos commovet Ci., pulsu imaginum Ci., animus quatitur et afficitur motibus pulsibusque Gell.

pulvīnar -āris, n (pulvīnus)

1. oblazinjeno ležišče za bogove (prim. lectisternium), božanska blazina: O., Ap., Suet. idr., pulvinar deorum ornare dapibus H., deae pulvinar instituere N. posvetiti, pulvinar dedicare Ci., Caesar habuit pulvinar et flaminem Ci.; meton.
a) = pojedina za bogove, božja (božanska) pojedina: pulvinar suscipere in Capitolio L. prirediti bogovom pojedino; prim.: pulvinaria deorum et magistratuum epulae Ci.
b) kraj, kjer se bogovom prireja pojedina, torej poseb. svetišče: Ap. idr., circa omnia pulvinaria supplicare L., ad omnia pulvinaria supplicatio decreta est Ci., decernuntur supplicationes apud omnia pulvinaria T., nefandum adulterium in pulvinaribus sanctissimis Ci., pulvinaribus Bonae deae Ci.

2. metaf.
a) oblazinjen sedež, oblazinjen stol, oblazinjeno ležišče, (zakonska) postelja boginj in cesaric: Cat., Iuv., Sen. ph., Suet. idr., (sc. Caesaris) coniunx sua pulvinaria (prestol) servat O.; tudi oblazinjen sedež (blazinjak) cesarjev v cirkusu: spectabat e pulvinari Suet.
b) blazina, vzglavnik: caput inclinare super pulvinar Petr.
c) blazinsko ali namizno pregrinjalo: Sen. ph., in summo pulvinaris locatus cenā poculisque inauguratur Ap.

pulvis -veris, m, redko f (Enn., Pr.) (iz *pol-u̯is, indoev. kor. *pel- prah, močnik; prim. skr. pálalam zmleto sezamovo zrnje, kaša, gr. πάλη in παιπάλη prah, (fina) moka, πόλτος kaša, παλύνειν (za)mesiti, (po)trositi ječmenovo moko, lat. polenta, pollen, puls)

1. prah: Enn. ap. Non., S., L., Plin., Pr. idr., vis magna pulveris cernebatur C., multus erat in calceis pulvis Ci., pulvis carbonis O., fumantes pulvere campi V., canities perfusa pulvere V. (znamenje žalosti), pulvis et umbra sumus H., pulvis horrida Pr. = pepel; pesn.: novendiales pulveres H. devetdnevni = (še) sveži mrtvaški pepel, hibernus pulvis V. zimski prah = suha zima, altus V. prašna pot, pulvis eruditus Ci.; v stiku tudi samo pulvis Ci., L. stekleni prah, v katerega so matematiki risali s paličico (radius) svoje like: formas in pulvere describere L.; od tod meton. matematika: namquam eruditum illum pulverem attigistis Ci. nikdar se niste ukvarjali z matematiko, homunculus a pulvere et radio Ci. = matematik; preg.: sulcos in pulvere ducere Iuv. po prahu brazditi (delati brazde, orati) = zastonj se truditi; occ. prah borišča, prah bojišča, prah poprišča (področja, prizorišča): curriculo pulverem Olympicum colligere H., palaestra Eurotas, sol, pulvis Ci. poet., quasi Olympici certaminis pulvis Amm., pulvis belli Mart. ali bellicus, Martius Amm., duces non indecoro pulvere sordidi H., natio ad pulveres Martios erudita Amm. izurjen za vse vojne težave (napore); pren.: dulcis sine pulvere palma H. brez truda pridobljena.

2. meton. (prim. arena) dirkališče, borišče, bojišče, poprišče, prizorišče, vadišče, vežbališče, torišče: Mart. idr., domitant in pulvere currus V.; pren. prizorišče, poprišče ali torišče kakega delovanja: in suo pulvere (po svojem tiru) noster currat equus O., doctrinam in solem et pulverem produxit Ci. ali educenda dictio est ex domesticā exercitatione in pulverem Ci. na javno torišče, ad forensem pulverem Q.

3. metaf. zemlja, prst, gruda: Etrusca Pr., pulvis exiguus H. peščica prsti (pri pogrebu), iacto ter pulvere curras H., pulvis coctus Stat. opeka; poseb. glina, ilovica: Mart. idr., pulvis Puteolanus Sen. ph., Stat.; tudi samo pulvis Plin., Vitr. puteolska glina, puteolanka.

Opomba: Soobl. pulver -eris, m: Ap.

pulz pouls moški spol , pulsation ženski spol

otipati komu pulz tâter le pouls à quelqu'un (tudi figurativno)

pumice [pʌ́mis]

1. samostalnik
lahnjak, plovec (kamen; tudi pumice stone)

2. prehodni glagol
gladiti s plovcem