Franja

faveur [favœr] féminin naklonjenost; ugodnost, prednost, usluga; milost, prizanašanje; priljubljenost, vpliv, ugled; ozek svilen trak; pluriel izkazovanje naklonjenosti

à la faveur de s pomočjo
à la faveur de la nuit pod okriljem noči
en faveur de v prid, v korist
en votre faveur v vašo korist, v vaš prid
billet masculin de faveur prosta vstopnica
prix masculin de faveur izjemno ugodna cena
avoir un tour de faveur imeti prednost
cet article est en faveur (commerce) po tem artiklu je veliko povpraševanje
être en faveur auprès de quelqu'un biti dobro zapisan pri kom
il a toutes mes faveurs on je zelo dobro zapisan pri meni
faire une faveur à quelqu'un komu naklonjenost izkazati, uslugo mu napraviti
refuser les dernières faveurs odkloniti skrajno naklonjenost (o ženski do moškega)

favor -ōris, m (favēre)

1. naklonjenost, blagohotnost, milost, vdanost, posebna ljubezen: Sen. tr., Val. Fl., Q., Sil., Suet., Iust. idr., f. popularis L. militaris (vojakov) Cu., inanis T., imperatori nobilitas invidiae esse; Mario generis humilitas favorem addiderat S. Mariju je nizki rod povečal priljubljenost, sibi favorem apud aliquem conciliare Cu. prikupiti se komu; s subjektnim gen.: qui rumore et … favore populi tenetur Ci., Iugurtha ex invidia in favorem nobilitatis venit S., triumphum egit magno favore plebis L. ob velikih dokazih naklonjenosti, poscere favorem populi O.; z objektnim gen.: nominis L., partium eius Vell., sui Iust.; gen. opisan s praep.: f. erga Vespasianum, in Verginium T.

2. occ.
a) ploskanje (v pohvalo), odobravanje: Vop., Amm., Macr., Cass., quem favorem in scaenam attulit Panurgus? cum … favore ingenti populi domum est reductus L., clamorque favorque O., f. caveae Val. Fl., in panegyricis … audientium f. Q., magno omnium favore Suet.
b) pobožna tišina, sveti molk (pri daritvah): piumque Aeneadae praestant et mente et voce favorem O.

favore m

1. naklonjenost:
godere il favore del pubblico uživati naklonjenost občinstva
la squadra di casa gode del favore del pronostico domače moštvo je favorit
votare a favore di qcn., qcs. voliti za koga, za kaj
parlare in favore govoriti v prid
incontrare il favore di qcn. naleteti na ugoden odziv
prezzo di favore izjemna, ugodna cena
biglietto di favore brezplačna vstopnica

2. usluga:
fare un favore a qcn. komu napraviti uslugo
mi faccia il favore! bežite no!, dajte no!, prosim vas!
per favore prosim

3. pomoč, prid:
testimoniare a favore di qcn. pričati komu v prid
col favore delle tenebre v okrilju teme, varno skrit v temi
fuggì col favore delle tenebre pri begu mu je pomagala tema

favour¹ ameriško favor [féivə] samostalnik
ljubeznivost, naklonjenost, priljubljenost; usluga, protekcija, milost; podpora, zaščita, okrilje; prednost, prid, korist; pristranost; koncesija
trgovina trgovsko pismo; videz, lepota, čar; odlikovanje; znamenje, kokarda, emblem

to be in favour biti za, odobravati
to find favour with (ali in the eyes of) s.o. biti priljubljen, v časteh pri kom
by favour of, under favour of zaradi, po
with s.o.'s favour z blagohotnim dovoljenjem koga
your favour vaše cenjeno pismo
I am not in favour of it nisem za to
to curry favour prilizovati se
to win s.o.'s favour pridobiti si naklonjenost koga
by your favour z vašim dovoljenjem
to be in great favour dobro iti v promet
to do (ali bestow, confer) a favour on s.o. izkazati komu ljubeznivost
to look with favour on s.th. odobravati kaj
to stand high in s.o.'s favour biti pri kom priljubljen
do me the favour to... bodi(te) tako ljubezniv(i) in...
trgovina balance in your favour saldo vam v prid
under favour of night pod okriljem noči

fax, facis, f (gl. facies)

1. (smolnata) trska, plamenica, bakla: faces undique ex agris collectae L., ut facibus saepes ardent O., multifidae faces O., faces incīdere (rezati) Plin.; kot nočna razsvetljava: Varr. idr.; collucentibus facibus Cu.; ker ceste niso bile razsvetljene, so morali sužnji svojim gospodarjem ponoči svetiti z baklami: ebrius … ambulat ante noctem cum facibus H.; pren.: ei ad libidinem facem praefere Ci. zapeljevati ga v pohotnost, facem bello praeferre T. zanetiti vojni plamen; meton. fax prima (noctis) čas, ko se prižigajo luči, začetek noči: primā face Ap., post primam facem Gell., cum iam prima fax noctis coepisset Gell.
a) kot Kupidov (Amorjev) simbol (znak): Tib., tu face nescio quos esto contentus amores indagare tuā O.
b) kot simbol (znak) Furij: Val. Fl., Sen. tr., Q., Cl., ardentes Furiarum faces Ci., Tisiphone … sumit inportuna facem O.

2. occ.
a) svatbena plamenica (nevesto so s plamenicami spremljali na njen novi dom): Plin., Petr., Sil., Iust., faces nuptiales Ci., Q., maritae O., legitimae Lucan., iugales Val. Fl., Mopse, novas incīde (ureži) faces; tibi ducitur uxor V. conde tuas, Hymenaee, facīs O.; meton. svatba, ženitovanje: una face nuptiali digna H., te face sollemni iunget sibi O.
b) pogrebna plamenica, posebno tista, s katero so zažigali grmade: Sen. ph., Fl., Serv., subiectam more parentum aversi temere facem V., Arcades … funestas rapuere faces V., sepulcralis f. O., faces de funere raptae O. ki so prej služile pri pogrebu, f. funerea Mart., conlucentes per campum Martis faces T.; meton.: inter utramque facem (sc. nuptialem et funestam) Pr. = med svatbo in pogrebom.
c) požigalna plamenica: Sen. tr., Stat., Plin. iun. idr., faces incendere Ci., faces ad inflammandam urbem comparare Ci., faces iam accensas ad huius urbis incendium … exstinxi Ci., armatam facibus matrem … cum fugit V., ardentes faces in tecta iacere L., fert … in pinea Turnus texta faces O., faces subdere urbi Cu., faces volant Lucan., faces cadunt Val. Fl., faces iacere, inferre tectis Val. Fl., faces inicere castris T. ali tectis Fl., ardentium facium iactatio Lact.; meton. α) začetnik, povzročitelj; netilo, podžig, mamilo (k zlu): Antonius omnium Clodii incendiorum fax Ci., hortator studii causaque faxque mei O.; cum omnes a meis inimicis faces invidiae meae (sovraštva do mene) subiciantur Ci., fax iraï Lucr., omnia pro stimulis facibusque … furoris accipit O. za podnet … , non ea fax odiis Val. Fl., fax accusationis, tumultūs Plin. iun.; pri poznejših piscih je fax tudi pobuda k dobremu (= stimulus): fax mentis fonestae gloria Sil. β) šiba, poguba: Caius et Nero faces generis humani Plin., fax et turbo sequentis saeculi Fl. (o Antoniju).

3. pren.
a) luč zvezd, svetloba zvezd: f. Phoebi Ci. poet. ali Phoebea Sen. tr., canentes … crescentem face Noctilucam H., aeterna fax Sen. tr. sonce, nox … luctiferas crinita faces Val. Fl.
b) blisk: facem fulmineam iaculari, facem flammantem dirigere Val. Fl.
c) zvezdni utrinek, (zvezda) repatica: faces caelestes ali caeli Ci., visae nocturno tempore ab occidente faces Ci., nocturnae faces Lucr., faces … plures per caelum lapsae sunt L., faces visae mediis ardere sub astris O., volantes … per inane faces Lucan.
č) pren. faces iskre, lepe oči: Pr., has ego credo faces Val. Fl., tranquillae faces oculis Stat. iskrost.

4. pren. plamen, žar, ogenj: faces doloris Ci. dolorum faces Ci., pekoče bolečine, corporis faces Ci. žgoča mesenost (pohotnost), faces dicendi Ci. plameneča zgovornost, me torret face mutuā … Calais H. z vračano gorečo ljubeznijo, affectibus nostris faces subdere Sen. ph. razvneti naše strasti, faces subdere studiis Sen. rh. ali ad studia dicendi Q. vzbuditi komu goreče prizadevanje za … , fax iuventae Fl. gorečnost, vnema.

fay² [fei] samostalnik
arhaično vera

by my fay! pri moji veri!, častna beseda!

fe ženski spol vera (en v), zaupanje, zvestoba, obljuba; overitev, potrditev

fe de bautismo krstni list
fe católica katoliška vera
fe de erratas seznam tiskarskih napak
fe de matrimonio poročni list
fe púnica besedolomnost
fe de soltería samski list
buena fe poštenost; lahkovernost
mala fe nepoštenje, nezvestoba
digno de fe verodostojen
profesión de fe veroizpoved
dar fe verjeti, za resnico imeti; odobriti, jamčiti
dar fe de potrditi, izpričati, overiti
estar en fe de que biti prepričan, da
haber fe potrditi, veljati kot dokaz
obrar de buena fe ravnati v dobri veri
prestar fe verjeti
tener fe (en) imeti zaupanje (v)
a fe resnično, res
a fe de caballero na častno besedo
a fe mía, por mi fe pri moji veri
a buena fe, de fe gotovo, nedvomno
de buena fe pošten, zvest
de mala fe zvijačen, sleparski
en fe de po, zaradi
en fe de lo cual... v potrditev tega ...

fêlé, e [fɛle] féminin póčen, razpokan

vase masculin fêlé počena vaza
avoir la tête fêlée, avoir le cerveau fêlé ne biti čisto pri (pravi) pameti, biti malo trčen, prismojen

felicità f

1. sreča, zadovoljstvo:
ti auguro ogni felicità vso srečo ti želim

2. uspešnost, spretnost; veščina; posrečenost:
la sua felicità nel comporre versi njegova spretnost pri pesnjenju

fēnerātō, adv., gl. pri fēnerō.

fenêtre [fənɛtr] féminin okno

fausse fenêtre slepo okno
fenêtre basculante, à coulisse(s), à guillotine nihalno, smuško, vzdižno okno
appui masculin de fenêtre okenska polica, naslonilo
battant masculin, châssis masculin de fenêtre okensko krilo, okenski okvir
la fenêtre donne sur la rue okno gleda, je obrnjeno na ulico
jeter par la fenêtre vreči skoz okno
jeter son argent par la fenêtre (figuré) denar skoz okno metati
se mettre à la fenêtre postaviti se k oknu, nasloniti se na okno
ouvrir une fenêtre (figuré) dovoliti pogled (sur quelque chose v kaj)
regarder par la fenêtre gledati skoz okno
retenir un coin côté fenêtre rezervirati si sedež pri oknu
il faut passer par là ou par la fenêtre (figuré) tu se ne da nič spremeniti, ne gre drugače

fēnisicium (fēnisecium) -iī, n (fēnum in secāre) košnja, pri piscih le pl. = sg.: Varr., Col., Plin.

ferculum (fericulum) -ī, n (ferre) nosilo, nosilnica, na kateri so nosili
a) sovražnikovemu poveljniku vzeto orožje (spolia opima), zmagoslavna znamenja in plen pri zmagoslavnih obhodih: Val. Fl., Suet., Plin. iun., Fl., Eutr., Prud., Cl., spolia ducis hostium caesi suspensa … ferculo gerens L.; tudi imenitne vojne ujetnike ob isti priložnosti; Sen. ph. et tr.
b) kipe božanstev pri cirkuških obhodih: (Caesar recepit) sensam et ferculum circensi pompa Suet.; od tod: ut pomparum ferculis similes esse videamur Ci., pomparum ferculis similes procedunt Hier.
c) mrliški pepel v grobnico: Suet.; grobna darila pri pogrebu: Stat.
č) jedi na mizo: pladenj, podstavek: iam sublatum erat ferculum Petr. že so pladenj za jedi odnesli = že so jedi odnesli z mize; večinoma meton. = (prinesena) jed: Petr. cum pagana madent fercula deliciis Pr., fericula mutare Sen. ph., quis fercula septem … cenavit avus? Iuv. je jedel sedem prinesenih jedi.

ferē, adv.

1. približno, blizu, okoli (posebno pri številih in časovnih podatkih, ki se jim navadno zapostavlja): iam fere Enn. fr., Ter., Verres pecuniam accepit fere HS quadringenta milia Ci., fit obviam Clodio horā fere undecimā Ci. približno ob petih (popoldne), iam f., cum lux adpropinquaret Ci., dierum f. decem, sexto f. anno post N., iisdem fere temporibus S., duo milia f. Cu.; pri glag.: lucebat iam f. Ci. bilo je že precej proti dnevu.

2. (omejuje pojme) skoraj, skoro, malone, malodane: omnes f. Ci., C. idr., nemo f. Ci., nullus f. C., totius f. Galliae legati C., nihil f., semper f., f. quotannis, numquam f. Ci., isdem fere verbis scribere, totis fere verbis interpretatus sum Ci., res nulis f. N.

3. occ. skoraj vselej, malodane zmeraj, večidel, navadno, običajno, povprečno, nasploh, splošno (omejuje stavke in glagole): illud iter pedibus fere confici solet Ci., fit enim f., ut … Ci. navadno se namreč zgodi (pripeti), quod f. fit, ut … C., ut f. fit Cu., ut evenit f. L., ut sunt f. domicilia gallorum C., quod f. libenter homines id, quod volunt, credunt C., quīs paria esse f. placuit peccata H., quod decet, f. prodest, quod ei f. accidebat Suet., itinera noctibus f. faciebat Suet.; quod oppidum f. totius Ciliciae nobilissimum est Auct. b. Alx. nedvomno; z nikalnico = navadno ne, ne ravno, ne zlahka, redko(kdaj), malokdaj: ex victoria bellica non f. quemquam est invidia civium consecuta Ci., quod non f. ante autumnum Elaver vado transiri solet C., patrum haud quisquam in foro, in urbe rari erant L., nec f. seniores rei aderant L.

Opomba: Aus. meri fere.

Feretrius -iī, m (najbrž iz *ferere, prim. ferire zadeti: metalec bliska; njegovo drevo je hrast, pri kultu so uporabljali silex, kamniti simbol bliska; stara razlaga iz feretrum je ljudska etimologija) Ferétrij, bog plena, vzdevek Jupitra, ki so mu zmagoviti rimski vojskovodje darovali spolia opima, tj. opravo ubitega sovražnega vojskovodje na nosilu (feretrum): N., L., Pr., Val. Max., Fl., Min.

feretrum -ī, n (ferre; prim. gr. φέρετρον)

1. nosilo, na kakršnem so nosili ob zmagoslavjih slike in spolia opima (prim. Feretrius) ali pri pogrebih podobe prednikov: Tert., ante Syphax (namreč naslikan), feretro residens Sil., quis opima volenti dona Iovi portet feretro suspensa cruento Sil., non … celsis de more feretris praecedens prisca exequias decorabat imago Sil.

2. mrtvaška nosilnica, skolke: Varr., Plin., Val. Fl., Stat., Tert., Vulg.: pars ingenti subiere feretro, triste ministerium V., feretro Pallanta reposto procubuit super V., iamque rogum quasasque faces feretrumque parabant O., lurida … portabat membra feretro O.

feriō -ire (—) (—) (prim. gr. φάρω cepim, φάρος brazda, φαρόω orjem, φάραγξ globel, lat. forāre, forus)

1. udariti, biti koga, kaj, na (ob, v) koga, kaj, tolči, suniti, prebosti: femur Pl. po stegnu fores Pl., parietem saepe feriens Ci., murum ariete f. S. razmajati, undae feriunt litora V., socii feriunt mare V. (namreč z vesli =) veslajo, stricto retinacula ferro f. V. presekati, latus ense ferit V. prebode, cum ense ferit Progne (= Procne) O. conclamat seque ferit V. pectoraque ipsa ferit O., f. pede terram O., saxa tridente O., aquas ferioque trahoque (pri plavanju namreč) O., f. subtemen O. zabiti, cornu ferit ille (caper) O., bode, calce feritur aselli O., tabulae laterum feriuntur ab undis O., venti aquas feriunt Lucan., f. pede uvas grozdje mastiti, tlačiti, asses Plin. kovati, f. malleo tabulam Cels., pugno vel calce Q., f. hastis scuta Amm.; abs. contra f. S., caesim, punctim f. Veg.; pren. feriunt summos fulgura montes H. strele udarjajo v najvišje gore, clamor ferit aethera V. sega do neba, sublimi feriam sidera vertice H. dotikal se bom zvezd, zadeval bom ob zvezde (preg. izraz samozavesti), balba feris annoso verba palato H. jecljaš z jezikom, zadevajočim ob … dum ferit carmina O. poje (pesmi) brenkajoč na plunko, sonat vox ut feritur Q. ko se zaglasi; occ. (za)klati, poraziti: Diespiter populum Romanum sic ferito, ut ego hunc porcum hic hodie feriam L. f. vaccam ense V., agnam H.; od tod pogosto s prolept. obj. (z aliteracijo) foedus ferire skleniti zvezo (s klanjem darilnega živinčeta): Varr, Fl., Amm., foedera feriebantur provinciarum (s provincami) Ci., Tarchon iungit opus foedusque ferit V., inbesne me, rex, cum patre patrato populi Albani foedus ferire? L.; pren.: ut tu urmorum turpissimorum cotidie foedera ferires? Ci.

2. ubiti, ustreliti, usmrtiti: Val. Fl., Q., Lamp. hostem qui feriet, mihi erit Carthaginiensis Enn., f. hostem, leonem aliquem cuspide, ense, telo V.; occ. securi ferire (po obsodbi) obglaviti, usmrtiti: Hirt., cum securi cines Rom. ferirentur Ci. ut ille archipirata securi feriretur Ci.,

3. zadeti: tendit arcus pendentemque ferit (sc. sagitta) O., iuvenis (illius) ferit ora sarissā O.; metaf.: medium f. Ci. držati se srednje poti, sensum Ci. prizadeti, učinkovati, multa patent … , quae fortuna (udarci usode) feriat Ci., his spectris si oculi possent feriri Ci., res feriunt aciem oculorum ali oculos Lucr., acre ferit frigus Lucr. je občuten, f. aliquem Pl., Amm. ali aliquem munere Ter. ali arte viros Pr. opehariti koga (za kaj), prekaniti -, varati -, prevarati ga; f. aliquem condemnatione centum librarum auri Cod. I. kaznovati.

Opomba: Klas. so le iz prezentovega debla tvorjene oblike; obl. pf. in sup. se nadomeščajo z ustreznimi obl. glag. īcere in percutere. Neklas.: pf. feriī Char., pt. fut.. ferītūrus Serv. — Sinkop. impf. ferībant O., fut. act. peribō Char.

fermē, adv. (iz *ferime, superl. k ferē); pojmovno se popolnoma krije s ferē, torej

1. približno, blizu, okoli (poseb. pri številih in časovnih podatkih): hoc factum est f. abhine biennium Pl., sex f. onerariae puppibus abstractae Carthaginem sunt L., quindecim f. milia passum L., duode quadragesimo f. anno, ex quo … L., ducenti f., mille f. Cu., tribus f. et viginti annis T.

2. skoraj, malone, malodane, nekako (pojme omejujoč ali izraze zožujoč): f. ut pueri Ter., tabula his f. litteris incisa L., in conspectum f. Asiae venire L., f. cuncti T., Graecia f. omnis, per idem f. tempus Iust.; z nikalnico ali nikalno besedo: nemo f. Pl., non (nec) f., nihil f. Ci., haud f. umquam, numero non f. impares L.

3. occ. navadno, skoraj vselej, malone zmeraj: ut f. evenit Ci., quod f. fit, ut … L., virgulta vepresque, quibus inculta f. vestiuntur L., varia est f. natura malorum Iuv., ut f. acerrima proximorum odia sunt T., barbari laetantes, ut f. ad nova imperia T.; z nikalnico = ne zlahka, redko: fidelem haud f. mulieri invenias virum Ter., quod moechi haud f. (facere) solent Pl.

fermer [fɛrme] verbe transitif zapreti; zaključiti; zapeti (obleko); verbe intransitif zapirati se, (za)celiti se (rana); figuré zapreti se (pred čem)

se fermer zapreti se, zaceliti se
fermer à clef zakleniti
fermer à double tour dvakrat zakleniti s ključem
fermer au verrou zapahniti, zatakniti (vrata)
fermer avec des clous zabiti (z žeblji)
fermer en cousant zašiti
fermer au loquet zapreti s kljuko
fermer à vis zapreti, pritrditi z vijakom, priviti
fermer la bouche à quelqu'un zamašiti usta komu
fermer l'électricité, la radio ugasiti elektriko, radio
fermer les frontières zapreti meje
ne pas fermer l'œil de toute la nuit vso nočne zatisniti očesa
fermer la marche kot zadnji korakati
fermer la porte sur soi vrata za seboj zapreti
fermer par soudage zalotati, spajkati
fermer une route à la circulation zapreti cesto za promet
fermer les yeux zaspati
fermer les yeux sur quelque chose (figuré) oči zatisniti pri čem
cette porte ferme mal ta vrata se slabo zapirajo
les banques ferment le samedi banke so zaprte ob sobotah
la porte ne se ferme pas à clef vrata se ne zapirajo s ključem
(populaire) fermez-la! molčite! jezik za zobe!

Fērōnia -ae, f (-e- le v gr. transkripciji; prvotno boginja etruščanskega plemena, prim. etr.-lat. ime Ferennius, Feronius = etr. ferine; njen sin je pri Verg. Aen. 8, 563 Herulus, Erulus iz etr. *ferle, *herle) Ferónija, staroitalska boginja zemlje (in rodovitnosti) ter smrti. častili so jo predvsem:

1. v svetem logu (Feroniae lucus) v etruščanskem mestu Kapeni (Capena) pod goro Sorakte, kjer so bili ob njenih praznikih tudi semnji: L., Sil.

2. v svetem logu (Feroniae lucus) pri Taracini v Laciju, kjer je bil poseben obred pri osvoboditvi sužnjev: V., H., T., ut libertinae pecuniam conferrent, quo Feroniae donum daretur L.