Franja

Boebē -ēs, f (Βοίβη) Beba, trg in jezero v Tesaliji: qui circumcolunt Boeben paludem L., iuncosaque litora Boebes O. Od tod subst. Boebēis -idis in pesn. -idos, f (Βοιβηΐς λίμνη) Bebsko jezero blizu gore Ose, zato Ossaea Lucan.; sanctae Boebeidos undae Pr. (ker si je Minerva v njem kopala noge), Boebeis pinguis Val. Fl. (ker nima vidnega odtoka); adj. Boebēïus 3 bebski = tesalski: proles Val. Fl. (o tesalskih Nimfah).

Boeōtī -ōrum (pri H. -ûm), m (Βοιωτοί) Beotci, Beotčani, preb. nižin ob Kopaidskem jezeru, ki so bili znani kot topoglavi ljudje: Boeotorum gentem... dicionis suae facere cupiens L., Boeotûm in crasso iurares aëre natum H. Od tod

I. adj.

1. Boeōtius 3 (Βοιώτιος) beotski, iz Beotije: Pr., Col., Val. Fl., Ap., Bacis, vates Ci., Neo L., moenia (= Thebae) O.; subst.
a) Boeōtiī -ōrum, m = Boeotī: Ci., Plin., omnes... Boeotii magis firmitati corporis quam ingenii acumini inserviunt N.
b) Boeōtia -ae, f α) Beotčanka, Plavtova ali Akvilijeva komedija: Gell. β) (sc. terra, Βοιωτία) Beotija, gr. pokrajina z glavnim mestom Tebami (Thebae): Ci., L., O. idr. γ) Beotija, Hiantova žena: Hyg.

2. (redkeje in pesn.) Boeōtus 3 (Βοιωτός) = Boeōtius: Orion, tellus O., duces Lucan., flumina, urbes Stat.

3. Boeōticus 3 (Βοιωτικός) beotski: cucumis, frumentum Plin.

— II. subst. Boeōtis -idis, f (Βοιωτίς) Beotija, dežela Beotčanov: Mel.

Boētius (Boēthius) -iī, m (s popolnim imenom Anicius Manlius Torquatus Severus Boetius) Anicij Manlij Sevér Torkvat Boetij, rojen v letih od 470 do 475 po Kr., konz. l. 510, izvrsten filozof, l. 524 obglavljen v ječi, kjer je napisal svoje najslavnejše delo De consolatione philosophiae libri V.

Bog [ó] moški spol (Boga, ni množine)

1. krščanski: der Gott, der Herrgott
Bog Oče Gottvater
Vsemogočni Bog (Gott) der Allmächtige
Bog-človek der Gottmensch
troedini Bog der dreieinige Gott
hvaliti Boga Gott loben
iskalec Boga der Gottsucher
spoznanje Boga die Gotteserkenntnis, die Theognosie
od Boga dan gottgegeben
posvečen Bogu gottgeweiht
podoben Bogu gottähnlich
predstava o Bogu das Gottesbild
verujoč v Boga gottgläubig

2. Abrahamov:
Bog Judov, kristjanov in muslimanov der Gott der Juden, Christen und Mohammedaner
|
Bog mu daj večni mir! Gott hab ihn selig
Bog ne daj! Gott bewahre!
Bog se usmili! Gott erbarme!
Bog ti poplačaj! Vergelt's Gott!
Bog ve … weiß der Himmel …
daj Bog! Das walte Gott!
Naj Vam Bog povrne! Gott lohne es Ihnen; vergelt's Gott!
Hvala Bogu! Gott sei Dank/Gottlob!
prisega: tako mi Bog pomagaj! so wahr mir Gott helfe!
O Bog/O moj Bog! O Gott/ O mein Gott/ Herrgott
moj Bog! Mein Gott!/Meine Güte!/[Du] du liebe Güte!
|
sam Bog ve weiß der Himmel
ne bati se ne Boga ne hudiča weder Tod noch Teufel fürchten
človek obrača, Bog obrne der Mensch denkt, Gott lenkt
Bogu za hrbtom wo sich die Füchse gute Nacht wünschen
Bogu za ritjo am Arsch der Welt

bóg God; the Lord; deity

o bóg! dear me!
moj bóg! good Heavens!, good Lord!
daj bóg God grant!, would to God!; I wish to goodness!, I wish to God!
bóg ne daj!, bóg obvaruj! God forbid!, zastarelo God forfend!; touch wood!
bóg z Vami! God speed you!
zbogom! goodbye, farewell!
bógu podoben godlike
vsemogočni bóg God Almighty
bógu vdan devout, pious
tako mi bóg pomagaj! so help me God!
(bil je) prizor za bógove (it was) a sight for sore eyes
to je kot od bóga poslano it's a godsend
bóg (si ga) vedi God knows, I don't
bogve arhaično God wot
bogve zakaj goodness (ali God) knows why
bogve, kdo je to rekel I wonder who said it
če bóg da please God, God willing
moj bóg, kaj pa delate? for God's sake, what are you doing?
stati kot lipov bóg (figurativno) to stand like a graven image; to stand stock-still
človek obrača, bóg pa obrne man proposes, God disposes; God commands, man obeys
bóg je najprej sebi brado ustvaril charity begins at home

boglónaj inter. (v kmečkem okolju; izraža hvaležnost) grazie, Dio te ne rimeriti:
stokrat boglonaj! mille grazie!
za boglonaj pa me še toži e in segno di gratitudine mi cita in tribunale
od samega boglonaj se ne da živeti di soli grazie non si vive

bogokletstvo samostalnik
1. (o žaljenju vere) ▸ istenkáromlásV zadnjih letih se je večina, predvsem zahodnih držav odločila umakniti člen o blasfemiji oz. bogokletstvu iz ustave. ▸ Az elmúlt években a nyugati országok többsége úgy döntött, hogy kiveszi az istenkáromlásról szóló cikkelyt az alkotmányából.
V nekaterih islamskih državah je smrtna kazen predvidena tudi za bogokletstvo in odpadništvo od vere. ▸ Néhány iszlám országban istenkáromlásért és hitehagyásért is halálbüntetést szabnak ki.

2. (nezaslišano dejanje) ▸ istenkáromlás
Postopek segrevanja mleka so številni nasprotniki sprejeli kot bogokletstvo. ▸ A tej felmelegítését számos ellenzője istenkáromlásként fogta fel.
Dvom v naše besede je bogokletstvo. ▸ Szavainkban kételkedni istenkáromlás.
Primerjati današnjo zahodno žensko s plašno antilopo, ki jo vodi ohranitveni nagon, je bogokletstvo. ▸ A mai nyugati nőt egy félénk antilophoz hasonlítani, amelyet a fajfenntartás ösztöne hajt, istenkáromlás.

Bōgud -udis, m Bogud, sin in naslednik Bokha, kralja tingijske Mavretanije, Cezarjev in pozneje Antonijev zaveznik; ujel in usmrtil ga je Agripa l. 31: Ci. ep., L. ap. Prisc. idr. Od tod adj. Bōgudiānus 3 bogudski: Mauretania Plin. (ker ji je vladal Bogud).

bógve adv.; inter.

1. chissà:
prišel je od bogve kod è venuto da chissà dove
misli, da je bogve kaj si crede di essere chissà chi

2. (v medmetni rabi podkrepi trditev) proprio, davvero; vivaddio:
bogve da sem te vesel sono proprio contento di vederti

bōia -ae, f (najbrž = Bōia, fem. adj. Bōius = „boja“, torej način vklepanja, ki so se ga Rimljani naučili od Bojcev; gl. Bōiī¹) jarmasta lesena ali železna ogrlica, ovratna vklepnica, ovratna spona, ovratni okovi za vklepanje sužnjev in zločincev; v sg. le pri Pl. (Capt. 888) v besedni igri: Boius est, boiam (Boiam) terit (v sramotilnem pomenu = quasi subiungit); sicer v pl. bōiae -ārum, f: Hier., Prud., Isid.

Bōiī¹ (C., L., T.) ali Bōī (Mel., Plin., T.) -ōrum, m (Βοῖοι inΒοιοί) Bojci, kelt. ljudstvo, ki se je iz svojih prvotnih bivališč v južni Galiji izselilo deloma v severno Italijo (v Padovo nižino), deloma pa v nemško sredogorje, kjer se je nastanilo v današnji Češki in ob Donavi. Bojci so bili večni nasprotniki Rimljanov; del njih je Cezar premagal in naselil pri Eduvcih. Sg. Bōius -ī, m Bojec: nobilis Boius L., Bōia -ae, f Bojka, le v besedni igri z bōia pri Pl. Od tod subst. Bōia -ae, f (sc. terra) Boja, Bojska dežela: C., Bōi(o)haemum (v rokopisu Bōihēmum) -ī, n Bojska dežela (Češka): T., Vell.; adj. Bōicus 3 bojski: ager (pri Milanu) P. F.

bòj fight (tudi figurativno), fighting; (oborožen) combat; (bitka) battle, engagement, action; (bojevanje) struggle (za for, z with); (spopad) encounter, (praska) skirmish; (tekmovanje) contest, match; (spor, figurativno) conflct

hud težak bòj hard, heavy fighting
bòj moža proti možu, bòj od blizu hand-to-hand fighting, dog-fight, close combat
vroč bòj a ding-dong fight
v vročem bòju in the heat of the battle
surov bòj rough-and-tumble fight
neodločen bòj drawn battle
bòj na nož fight to the finish, skin-game
bòj na življenje in smrt life-and-death struggle; all-in fighting, a deadly fight
bòj za obstanek struggle for life, struggle for existence
smrtni bòj death agony
poulični bòji street fighting
bòj nazorov conflict of opinions
politični bòji political conflicts
duševni bòj mental strife, mental struggle
volilni bòj election contest, election campaign
pripravljen za bòj ready to fight, (na morju) decks cleared for action
sposoben za bòj able to fight, in fighting trim
nesposoben za bòj disabled, out of action
bíti (bijem) bòj to fight a battle
izločiti iz bòja to put out of action
ne izbirati sredstev za bòj to fight with one's gloves off
izzvati na bòj to challenge; to throw down the gauntlet
pasti v bòju to be killed in action, to fall in action
sprejeti bòj (figurativno) to accept the challenge, to pick up the gauntlet; to accept battle
spustiti se v bòj to join battle

bojišče samostalnik
1. (o vojaškem spopadu) ▸ csatatér, harctér, harcmezőNa bojišču je padlo okrog 35.000 vojakov. ▸ Körülbelül 35 000 katona esett el a csatatéren.
Ceste so gradili vojaki, da so se po njih hitreje premikali na bojišča. ▸ A katonák utakat építettek, hogy gyorsabban eljussanak a csataterekre.

2. (v športu) ▸ küzdőtérPotem je projekt zamrl, dokler se podobna zamisel ni rodila pred nekaj leti na nogometnem bojišču. ▸ Aztán a projekt elakadt, mígnem néhány évvel ezelőtt hasonló ötlet született a futballpályán.Sama oblika boksarskega bojišča bi bila lahko tudi drugačna, lahko bi bil dejansko krog, kot ga poznajo v rokoborbi ali v kakšnem od azijskih borilnih športov. ▸ A bokszring alakja eltérő lehet - valójában lehetne kör alakú is, mint a birkózásban vagy néhány ázsiai küzdősportban.

3. (o konfliktu, spopadu) ▸ csatatér, harctérGlavno bojišče regionalizacije se je tako preneslo na sprejemanje zakona o pokrajinah. ▸ A regionalizáció fő harctere tehát a tartományi törvény elfogadására tevődött át.
Žal je danes v mnogih družinah miza bojišče, kjer starši in otroci merimo moči. ▸ Sajnos manapság sok családban az asztal az a csatatér, ahol a szülők és a gyerekek összemérjük a hatalmunkat.
To spremeni šolo v bojišče za čim boljše rezultate, v boj za točke. ▸ Ez az iskolát csatatérré változtatja, ahol a harc a lehető legjobb eredményekért, a pontokért folyik.

Bōla -ae, f Bola: V.; Bōlae -ārum, f Bole: L. prastaro glav. ekvovsko mesto v Laciju (zdaj Lugnano). Od tod adj. Bōlānus 3 bolski: ager L.; subst. Bōlānī -ōrum, m Bolanci, preb. Bol(e): L., Plin. — Kot nom. propr. Bōlānus -ī, m Bolan: H.; kot rim. priimek Bolan (Bolski): Ci. ep.

bolan (boln|a, -o) krank, erkrankt; pri kronični bolezni: leidend; [unpäßlich] unpässlich
biti bolan krank sein, (slabo se počutiti) [unpäßlich] unpässlich sein
bolan na … -krank, -leidend (na jetrih leberkrank, na ledvicah nierenkrank, na pljučih lungenleidend/lungenkrank, na srcu herzleidend/herzkrank, na želodcu magenkrank/magenleidend, na živcih nervenkrank/nervenleidend, dedno erbkrank, duševno geisteskrank, spolno geschlechtskrank)
hudo bolan [schwerkrank] schwer krank
na smrt bolan todkrank, sterbenskrank
biti bolan krank sein, krank liegen, ležati: das Zimmer hüten (müssen)
figurativno bolan od ljubezni liebeskrank
delati se bolnega sich krank stellen
prigovarjati komu kot bolnemu konju (jemandem) wie einem lahmen Gaul zureden

bolán sick; diseased; ill (navadno predikativno); (slaboten) weak, (boleč) ailing, (trpeč) suffering (from)

bolán od ljubezni love-sick
bolán otrok a sick child
bolán na srcu suffering from (ali with) heart trouble, figurativno heart-sick
biti bolán na srcu to be suffering from heart trouble, to have a heart complaint, žargon to have a dicky heart
biti bolán za pljučnico to have pneumonia, to be suffering from pneumonia
moje bolne oči my sore eyes
on je bolán he is ill, sick, unwell
čisto bolán je zaradi tega (figurativno) he is quite upset about it
biti bolán to be ill (ali ailing ali afflicted) (od with)
biti na smrt bolán to be fatally ali terminally ill, to be at death's door
ležati bolán to be laid up (in bed), to be bedridden, to be confined to bed
javiti se bolnega to go (ali to report) sick

bolán (bólna -o)

A) adj.

1. malato, infermo; affetto (da):
bolan na srcu malato di cuore
bolan za rakom malato di cancro
bolan za jetiko affetto da tubercolosi
hudo, težko bolan malato grave

2. ekst. malato; malsano; morboso:
bolna občutljivost una suscettibilità morbosa

3. (prizadet, vznemirjen) malato:
bolan od ljubosumnosti, domotožja malato di gelosia, di nostalgia

B) bólni (-a -o) m, f, n malato, malata

Bolbitīnē -ēs, f (Βολβιτίνη) Bolbitina, mesto v spodnjem Egiptu (zdaj Rosette ali Rashid). Od tod adj. Bolbitīnus 3 bolbitinski: ostium Plin. (ustje Nila), Bolbiticus 3 bolbitinski: ostium Mel. (tudi Volbiticum) = ostium Bolbitinum.

bolečin|a ženski spol (-e …) medicina, figurativno der Schmerz (abstinenčna Entzugsschmerz, na pritisk Druckschmerz, na tešče Nüchternschmerz, pri jetrih Leberschmerz, v grlu Halsschmerz, v hrbtu Rückenschmerz, v kolku Hüftschmerz, v križu Kreuzschmerz, v mišicah Muskelschmerz, v sklepih Gelenkschmerzen, v trebuhu Unterleibsschmerzen/Bauchschmerzen, v ušesu Ohrenschmerz, v želodcu Magenschmerzen; fantomska Phantomschmerz/Stumpfschmerz, ledvična Nierenschmerz, živčna Nervenschmerz); das Weh (v grlu Halsweh, v trebuhu Bauchweh)
pekoča bolečin das Brennen
duševne bolečine seelische Qualen/Seelenschmerz/seelischer Schmerz
ljubezenske bolečine Liebesschmerz, Liebeskummer
krik bolečine der Schmerzensschrei
občutek bolečine die Schmerzempfindung
ki blaži bolečine schmerzstillend, schmerzlindernd
sredstvo proti bolečinam schmerzstillendes Mittel, das Schmerzmittel
občutljiv za bolečino schmerzempfindlich
občutljivost za bolečino die Schmerzempfindlichkeit
imeti bolečine Schmerzen haben (v/pri križu/srcu Kreuzschmerzen/Herzschmerzen haben)
trpeti peklenske bolečine Höllenqualen leiden
prizadejati bolečino weh tun
spačen od bolečin obraz: schmerzverzerrt
brez bolečin schmerzlos (porod brez bolečin schmerzlose Geburt)
pravo odškodnina za bolečino das Schmerzensgeld

bolečína ache, pain, smart, ailment; (trganje) twinge, pang; (zbodljaj) stitch (v boku in the side); figurativno grief, distress

duševna bolečína grief, pang(s pl)
huda bolečína anguish
nema bolečína silent grief
skrajna bolečína extreme suffering, agony
porodne bolečíne throes pl
začetne (porodne) bolečíne (figurativno) teething troubles
odškodnina za bolečíne compensation for pain or distress
imeti bolečíne to be in pain
imate bolečíne? (Vas boli?) do you feel any pain, does it hurt?
imam bolečíne I've got a pain
imam velike bolečíne I am in great pain, I have an awful pain
zvijati se od bolečínin to wince
trpeti, prenašati velike bolečíne to suffer great pain
deljena bolečína je pol bolečína arhaično company in distress makes trouble less