Franja

fistula -ae, f

I. cev., tul, poseb. vodna cev (nav. svinčena): Q., Plin. iun., Iust., Front., P. Veg., Pall., in hoc tectum aquam venire oportet per fistulam Varr. Marius fistulas, quibus aqua suppeditabatur Iovis templo, praecidi imperarat Ci., f. ferrea L., vitiato fistula plumbo scinditur O.; occ. požiralnik: Plin.; cevka v želu čebel, muh: Plin.; cevkasta žila v pljučih, ušesih, zobeh: Plin.; luknjica v gobi: Plin.; f. urinae Cels. ali f. urinalis scalnik = kateter; minuitae corporum fistulae Iulianus ap. Aug. znojnice; tudi odprtina, skozi katero kit brizga vodo: Plin. —

II. metaf.

1. votlo trstno steblo: Plin.; meton. iz njega narejene reči, in to:
a) pastirska piščal(ka), trstenica (gr. σύριγξ), narejena iz več trstnih stebel neenake dolžine: Lucr., H., Mart. idr. aut umquam tibi fistula cerā iuncta fuit? V., dispar septenis fistula cannis O., rustica … fistula disparibus paulatim surgit avenis O.
b) pero za pisanje: Pers.

2. bot. trstika, poseb. cevkasta kasija: Vulg.

3. cevkast tvor, pijavka: Ca., Cels., P. Veg., ut … per lumbos fistulae puris erumperint N. gnojne pijavke.

4. čevljarski krivec: sutoriae similis fistula Plin.

5. kot ranocelniško orodje cevka: f. fictilis Cels.; poseb. sečevod: fistulam demittere in iter urinae Cels.

6. f. ferraria Ca. ali f. serrata Plin. nekakšne žrmlje.

fistulōsus 3 (fistula)

1. cevnat, luknjičast: Col., Sen. ph., saxum Vitr., terra, lapis Plin.

2. ki ima cevko, s cevko opremljen: aculeus, telum culicis Plin.

3. kot medic. t. t. pijavkast, pijavki (tvoru) podoben: cancer Ca.

fittamente avv. gosto, močno, nepretrgoma; tesno; pogosto:
piove fittamente lije kot iz škafa
parlare fittamente hitro in nepretrgoma govoriti

fižólov (-a -o) adj. di, del fagiolo; di fagioli:
fižolov strok baccello di fagiolo
fižolova zrna fagioli, semi di fagiolo
gastr. fižolova juha zuppa di fagioli
agr. fižolova rja ruggine del fagiolo
dolg kot fižolova prekla lungo come una pertica

fižólovka beanpole; figurativno (dolgin) beanpole, (dolgonožec) spindle-shanks

velik, visok kot fižólovka as tall as a lamppost

flagellum -ī, n (demin. flagrum)

1. bič, šiba, jermenovka: Ci. idr. sectus flagellis hic triumviralibus H., flagellis ad mortem caesus H., scindet latus tibi (Furia) flagello O., flagellorum ictūs Cu.; kot kazen za prešuštnike: Cat.; pren.
a) šiba kot atribut slabe vesti: mens … conscia factis … terret flagellis Iuv., occultum quatiente animo tortore flagellum Iuv.
b) šiba = muka, nadloga: hic Aemiliani huius fax et flagellum Ap.

2. bič (ki so z njim poganjali živino): Ca. fr., Col., Mart., Iuv., signum clamore … dedit insonuitque flagello V. je počil z bičem, flagello excitare iumentum P. Veg.

3. vrvica, ki so z njo zaganjali vrtavke: buxum torquere flagello Pers.

4. metaf.
a) jermen na metalnem kopju, metalni jermen: haec (tela) lento mos est aptare flagello V.
b) bot. ročica (na rastlini), vitica, mladika: Varr., Col., Hier., neve flagella summa pete V. vitičnik končin.
c) (v pl.) lovke polipov: polypus hostem continet … flagellis O.
č) cepec: Hier.
d) crinium flagella čop las: Sid.

flāmen² -inis, m (morda iz *flād(s)men, sor. z got. blōtan častiti) posebni svečenik, tj. svečenik posameznega božanstva. Te svečenike je baje uvedel Numa; bilo jih je 15; 3 maiores (patriciji): fl. Diālis Ci., L., O., Suet. za Jupitra, Quirīnālis Ci., L. za Romula, Mārtiālis Val. Max. ali Mārtis L. za Marsa, in 12 minores (plebejci) za nižja božanstva, npr. fl. Carmentae, Flōrae, Pomōnae, Vulcāni idr. Za časa cesarjev so bili tudi flamines za bogove proglašenih cesarjev, npr. fl. Augusti T. fl. Tiberii Suet. Najimenitnejši je bil fl. Dialis, ki je imel več prednosti (liktorja, kurulski stol, s škrlatnim trakom obrobljeno togo (toga praetexta)), a je bil tudi v marsičem vezan. Tako ni smel čez noč ostati izven mesta, ne zajahati konja ne videti oborožene vojske ne človeka pri delu na praznik, tudi ni smel prisegati, ne nositi prstana z vloženimi dragulji. Njegov zakon je moral biti sklenjen po tako zvani konfareaciji (confarreatio) in je bil nerazdružljiv; ob smrti svoje žene se je moral svoji službi odpovedati: Varr., O., Gell. idr. flaminem prodere Ci., capere, inaugurare L., colere Plin. iun. — Flāmen -inis, m Flámen kot priimek Klavdijevega plemena: L.

flāminius 3 (flāmen 2) posebnega (zlasti Jupitrovega) svečenika, flamenov, flamenski: aedes, lictor P. F. Subst.

1. flāminia -ae, f
a) (sc. domus) dom (hiša) Jupitrovega svečenika: Fabius Pictor ap. Gell.
b) (sc. uxor) žena Jupitrovega svečenika: Hier. (z obl. flaminea).
c) (sc. camilla) pomočnica žene Jupitrovega svečenika: P. F.

2. flāminium ali pravilneje flāmōnium -iī, n (sc. sacerdotium) služba -, dostojanstvo posebnega svečenika, flamenstvo: L., Val. Max., Gell., cuius (Caesaris) … flaminium cur reliquisti? Ci., flamonium Claudiale T., Diale flaminium Suet. — Od tod Flāminius 3 Flamínij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb. znani so:

1. C. Flāminius Gaj Flaminij; ko je bil l. 232 tr. pl., je bil na njegovo pobudo sprejet predlog zemljiškega zakona, l. 227 je upravljal preturo na Siciliji, l. 223 kot konzul potolkel Insubre ob Adi ter kot cenzor l. 220 zgradil na Marsovem polju Flaminijev cirkus in Flaminijevo cesto iz Rima preko Narnije in Spolecija v Fanum (Fanum). Padel je l. 217 v bitki s Hanibalom ob Trazimenskem jezeru: Ci., N., L., L. epit.

2. njegov istoimeni sin; kot konzul se je l. 187 uspešno bojeval okrog Genove ter l. 181 ustanovil naselbino Akvilejo: L.

3. C. Flam., l. 66 pretor skupaj s Ciceronom: Ci.

4. C. Flam., Katilinov privrženec: S. — Kot adj. Flāminius 3 Flaminijev, flaminijski: circus Flam., ob katerem je bilo tržišče za steklenino, N. ap. Prisc., L., L. epit., Mart., prata Flam. L., via Flam. Ci., L. ali Flam. via O., T., Suet. tudi samo Flaminia -ae, f (sc. via) Mart., Iuv., T. — Od tod zopet adj. Flāminiānus 3 flaminijski: ostenta Ci.

flamma -ae, f (nam. flāma iz *flag(s)mā: flagrāre)

1. plamen, ogenj: illa fl. divinitus extitisse videtur, quae deleret Iovis templum Ci., fl. solis Lucr., sonitu flammae excitatus N., alimenta flammae O., semina flammae O. gorljive, vnetljive snovi, flammā torreri C. flammā cremari V., flammis conflagrare L., flamma corripi L. ali flammis corripi O. (v sl. bolje act.: ogenj objame koga), flammā ferroque absumi L. z ognjem in mečem, vidit … flammis Asiam ferroque cadentem Iuv., rapuit in fomite flammam V. ujel je, flammam opprimere Ci. ali comprescere O., flammam accendere, exsuscitare O. ali excitare Cu., flammam alere O., Q., flammas concipere C., O. vneti se, rapax fl. Sen. tr.; preg.: flamma est fumo proxima Pl. = za neškodljivim začetkom pride pogosto najhujši konec, e flammā petere cibum Ter. iskati si hrano v ognju (v smeteh); kot gr. ἀδύνατον (kaj nemogočega): prius undis flamma (sc. misceatur) Poeta ap. Ci. prej se bo ogenj pomešal z vodo, unda dabit flammas O. ogenj bo buknil iz vode (prim.: flamma fluminibus creari non solita est Lucr.).

2. occ.
a) živ ogorek, plamenica, glavnja: qui P. Lentulo flammam de manibus extorsimus Ci., flammam media ipsa tenebat ingentem V., flammas ad culmina iactant V., in ora viri condidit … flammas O.
b) blisk, strela: trifida fl. O., vindice flammā evertit tecta O., deum genitor rutilas per nubila flammas spargit O.; plameneče zvezde: inter flammas Ci., flammarum tractus V. zvezdni utrinki, polo fixae flammae O.
c) vročina: ora facit rapidae patientia flamae O., temperiemque dedit mixtā cum frigore flammā O.
č) blesk, lesk, svetloba, svit, žar: solis V., flammas minans ensis V. meč, ki se preteč (= strašno) leskeče, galeam flammasque vomens V., a vertice flamma funditur V. žar se izliva, stant lumina flammā V. se bliskajo, se svetijo, rubrā suffusus lumina flammā O., fl. purpurae Plin., poli Val. Fl., radiorum Amm.

3. metaf.
a) plamen, ogenj, žar, gorečnost: belli Ci. ep., vis et quasi flamma oratoris Ci., fl. amoris Ci., in invidiae flammā esse Ci. biti hudo sovražen, scilicet … eam flammam egregiis viris in pectore crescere S. ta silni nagon, animus percepit pectore flammam V. ljubosumnost, ultrix fl. V. maščevalnost, fl. gulae O. žgoča lakota, flammaeque latentis indicium rubor est O. hude vročice; occ. ogenj ljubezni, žar ljubezni, goreča ljubezen: subdita flamma medullis V., flamma per medullas errare visa est O., adsumere flammas, spirare pectore flammas O., in flammas abire O., flammas moveoque feroque O., obscenae procul hinc discedite flammae O., fervida fl. O., flammas concipere Cat. v ljubezni vzplamteti, removere pectore flammas Val. Fl., saevae trahitur dulcedine flammae Val. Fl.; meton. ljubica: digne puer meliore flammā H.
b) poguba, skrajna nevarnost: eriperet ex hac flamma stirpem suam Ci., patriam ex foedissima flamma eripere Ci., templum ex duorum bellorum flamma ferroque servatum Ci., se flammā eripere Ci. obsodbi uiti; meton. kdor pogublja, uničevalec: si illa flamma rei publ. suum tribunatum defenderit Ci. — Kot nom. propr. Flamma -ae, m Flama (Plamen), rimski priimek: T.

Opomba: Star. gen. sg. flammāī: Lucr.

flammeus 3 (flamma)

1. plameneč, ognjen: orbis Acc. fr., zonae Varr. fr., stellae Ci., vis Lucr. (o blisku), lumina V. blisk, apex O., habitus Col. lev (kot ozvezdje), Mart.; meton. (o barvi) ognjeno rdeč, žareč, bleščeč, svetel: corpora Lucr., vestigia Cat., solis nitor Cat., viola Plin., murex Val. Fl., vestimentum P. F.

2. metaf. ognjevit, isker: versus Enn. ap. Non., lumina O. iskre oči, viri Sid. — Od tod subst. flammeum -ī, n

1. ognjeno rdeče: aliquid flammei Sen. ph.

2. bot. = phlox, ognjeno rdeča vijolica, nam neznana rastlina: Plin.

3.
a) (sc. vēlum) ognjeno rdeča ali živo rumena tančica (koprena) Rimljank, poseb. nevest, nevestina tančica M., Cl., nuptialia flammea Plin., lutea fl. Lucan., flammeum capere Cat., flammea sumere Iuv., puellae caput involvere flammeo Petr., velarunt flammea voltus Mart.; pesn.: flammea conterit Iuv. (ona) obrablja tančice za nevesto = pogosto se moži.
b) rdeča zastava, nataknjena na hiši v znamenje, da je v njej svatba: Caecil. fr.

flammidus 3 (flamma) goreč, plameneč, žareč: (dea) roseo rubore flammida Ap.; kot subst. n. pl.: glacialibus flammida (ognjeno) confundit Ap.

flammi-ger -gera -gerum (flamma in gerere) plamenonosen, plameneč, svetel, ognjen: ales Stat. = orel kot Jupitrov strelonosec, Titan Lucan., sol Val. Fl.; vroč: zona Cl.

flammō -āre -āvī -ātum (flamma)

I. intr. (le v pt. pr.) plamteti, plameneti, goreti: fenum flammans, Pr. flamantia lumina V. bliskajoče se oči. —

II. trans.

1. vneti, vžgati, sežgati, zažgati: fax nubila flammans Val. Fl.; v pass.: flammatus Iuppiter igni Ci. poet. plameneč od ognja, quaecumque igni flammata cremantur Lucr., flammatus Phaëthon Cat. sežgani, ut interirent crucibus affixi aut flammandi T. za sežig pripravljeni, ignes illi immortalis dei vivacitate flammantur Ap. gorijo.

2. metaf.
a) vneti koga za kaj, razvneti, razjeziti, razsrditi: iuvenem facta ad Mavortia flammat Sil., donis vulgum laudumque cupidine flammat Sil., omnis exercitūs flammaverat adrogantia … militum T.; v pass.: flammato corde V., flammatus amore Val. Fl. od ljubezni vnet.
b) occ. razplameniti = pordečiti: flammata pudore iuventus Val. Fl. rdeča, flammata toga Mart. kot ogenj rdeča, illius roseo flammatur purpura vultu Stat. na njenem rožnatem licu vzplameni rdečica, rožnato lice ji zardi.

flat² [flæt] prislov
ravno, plosko; na dolgo in široko; povsem, naravnost; prenizko (peti)

to fall flat pasti kot dolg in širok; figurativno ne se posrečiti, spodleteti
to go flat out na vso moč se truditi

flatschen: es flatscht lije (kot iz škafa); jemandem eine flatschen primazati klofuto

flatten [flǽtn]

1. prehodni glagol
sploščiti, zravnati; pogum vzeti, oplašiti; oslabiti; potreti
glasba znižati noto

2. neprehodni glagol
sploščiti se; umiriti se, oslabeti; postati neokusen (pivo)
glasba znižati se (nota)

to flatten out izravnati se; zravnati z zemljo (naselje); razvaljati, sploščiti
to flatten s.o. out popolnoma koga premagati
aeronavtika to flatten out the glide zmanjšati kot spuščanja

flatter [flate] verbe transitif božati, ljubkovati; dobrikati se (quelqu'un komu), laskati (se); olepša(va)ti; prijati, biti všeč

flatter un animal božati žival
ce portrait le flatte ta portret ga dela lepšega, kot je v resnici
ce vert flatte mes yeux ta zelena barva prija mojim očem
se flatter de quelque chose domišljati si na kaj, bahati se, delati si upe, računati (de quelque chose s čim)
se flatter d'illusions vdajati se iluzijam

Flāvius 3 (flāvus) Flávij(ev), ime sabinskega in rimskega rodu, izmed katerega so najbolj znani:

1. M. Flavius Mark Flavij („Plavec“), tr. pl. l. 327 in 323: L.

2. Cn. Fl. Gnej Fl., znamenit pravnik, aedilis curulis l. 304, tajnik Apija Klavdija Slepega (gl. fāstus 3): Ci., L.

3. gl. pod Timbria.

4. gl. pod Timbria.

5. gl. pod Timbria.

6. L. Fl. Lucij Fl., priča zoper Vera (Verres): Ci.

7. Fl. Scaevīnus Fl. Scevin, senator, zarotnik zoper Nerona: T.

8. T. Fl. Vespasiānus Tit Fl. Vespazijan, roj. 17. 11. l. 9 po Kr. pri Reati, si je kot Neronov namestnik podvrgel Palestino l. 67—69, cesar 69—79: T., Suet.

9. njegov istoimeni sin in naslednik, roj. 30. 12. l. 41 po Kr., umrl 13. 9. l. 81: T., Plin. iun., Suet.

10. prejšnjega brat T. Fl. Domitiānus Tit Fl. Domicijan, cesar od 13. 9. l. 81 do 18. 9. l. 96 po Kr.: T., Suet. Flavius ultimus Iuv. Kot adj. = Flavijev: Flāvia domus T. Flavijeva rodbina = trojica cesarjev Flavijcev, Fl. gens Mart., Suet. — Od tod

1. subst. Flāviālis -is, m (sc. flāmen) posebni svečenik Flavijevega rodu (to svečeništvo je ustanovil ces. T. Flavij Domicijan): collegium Flavialium Suet.

2. adj. Flāviānus 3 Flavijev =
a) pravnika Gneja Flavija (gl. zgoraj pod št. 2.): ius civile Flavianum Dig.
b) cesarja T. Flavija Vespazijana: partes T.; subst. Flāviānī -ōrum, m flavijevci, pristaši cesarja Vespazijana: Suet.

flāvus 3

1. rumen, zlatorumen, žolt: arva, aurum, oliva, Ceres V., Tiberis H. od ila rumena, cera, harena O., mella O., Mart., mellis flavus liquor Lucr.; sinekdoha: fl. litus O.; enalaga: pudor Sen. tr. zardevajoča; subst.: decem flavi Mart. 10 zlatov.

2. (o laseh) plav: crines V., coma H.; sinekdoha: plavolas, s plavimi kodri. Ganymedes, Chloë, Phyllis H., virago, Minerva, caput (Apollinis) O.; z gen.: flavus comarum Curio Sil.; z gr. acc.: Galanthis flava comas O. — Kot nom. propr. Flāvus -ī, m Fláv (Plavec)

1. Arminijev brat: T.

2. galski poglavar: T.

3. Subrius (iī) Flavus Subrij Flav, zarotnik zoper Nerona: T.

flectō -ere, flexī, flexum

I.

1. pripogniti, upogniti, prikloniti, ukloniti, skloniti, ukriviti, usločiti: acanthum V., ulmum in burim V., salignas cratīs V. plesti, ramos manu O., cera flectitur in multas facies O. se da gnesti, iuvenis, … cereus in vitium flecti H. se da kakor vosek nagniti k zlemu, fl. arcum V., napeti, flectens cornua nervo O., radices capilli retro fl. Petr.; o upogibanju udov: membra fl. Ci., quascumque partes sedendo flectimus Ci.; s prolept. obj.: (anguis) flectit sinūs O. se vije v zavojih, se zvija; med.: flector in anguem O. sem (= fio) vijoča se kača. Pogosto pt. pf. flexus 3 pripognjen, upognjen, zakrivljen, kriv, sključen, zvit: aes, cornu, lacerti O., flexi motus Ci. kolebavo gibanje; (o laseh) skodran: comae O., Ap., capilli Petr., crines Mart.

2. metaf.
a) zavijati (spreminjati) glas: vocem Ci., flexus sonus Ci. tresoči se glas, otožni glas.
b) zategniti, z dolžino zaznamovati: syllabam Q.
c) tvoriti: verba Q., hoc vocabulum quoque de Gracco flexum est Gell.
č) kot gram. t. t. = sklanjati, spregati: Varr.
d) tako rekoč drugače ukloniti = spremeniti: vitam Ci., ut eam (sc. istorum viam) flectas, te rogo Ci. ep., in melius adversa, in deterius optata flectuntur Sen. ph.; od tod ganiti, omehčati, omečiti, preprositi, pregovoriti: facile Achivos flexeris Enn. ap. Gell., nisi di inmortales … suo nomine prope fata ipsa flexissent Ci., uti ingenium … avorsum flecterent S., flectere si nequeo superos, Acheronta movebo V., fl. aliquem precibus, lacrimis V., donis L., mollibus iam durum imperiis H., animum Ci., V., O., mentes hominum L., duram mentem O., huic concitare indices, illi flectere convenit Q.; v pass.: dictis nostris sententia flexa est Enn., desine fata (nespremenljiv sklep) deûm flecti sperare precando V., haudquaquam dictis violentia Turni flectitur V. se ne da preprositi, ira deorum flectitur O.; za zanikanim glag. nastopa quin: nihil … flexerunt animos, quin … collem … defeuderent L., neque fletu … flexus est, quin daret profectionis signum T.; pesn.: fl. labores Stat. (o)lajšati.

II.

1.
a) obrniti, zasukati, okreniti, naravnati, zavrteti: de foro in Capitolium currūs Ci., carpentum dextrā in … clivum L., plaustrum O., regimen carinae O., navem Auct. b. Alx., equum H., equos (pri jahanju) C.; pri vožnji: iuga habenis V., quā flectat habenas O. kam naj pelje, fl. geminas acies (= oculos) huc V., oculos O., lumina (oči) V., lumina a gurgite in nullam partem O. ab Hesperia lumina O., ora retro O., vultus suos ad illum O.; o teku, poti: vestigia O., cursum ad puerilem vagitum L. (o volkulji) ali cursūs in laevum O. ali iter ad Privernum, iter Demetriadem L. pot ubrati, napotiti se, certum in orbem quadrupedis cursus O. voditi konja v določenem krogu, iter suum N. ali viam L. spremeniti smer pohoda, flecte viam velis V. jadraj kam drugam; refl.: acies oculorum se flexerat O., se in Daphnona fl. Petr.; med.: volucris … flectitur in gyrum O. leta v krogu, kroži; metaf. o rečeh: hinc se flectit (Hercynia silva) sinistrorsus C. se obrača na levo, unde in meridiem flecti eum (Euphratem) diximus Plin., sol ipse ad aquilonem scandens … ab ea meta incipit flecti Plin. — Kot mornarski t. t. zaviti okoli česa, objadrati kaj: Leucaten flectere molestum videbatur Ci. ep., in flectendis promunturiis Ci.
b) redko časovno: flexo in vesperum die T. ko se je bil dan (k večeru) nagnil, proti večeru.

2. metaf.
a) qui (versūs) in Tiberium flecterentur T. ki jih je bilo mogoče aplicirati (nanašati) na Tiberija.
b) α) kaj od koga: quod procul a nobis flectat fortuna gubernans Lucr. β) koga od česa: aliquem a studio ad imperium Ci., si quem a proposito spes … flexisset L., ubi animus iudicis ab aliqua … opinione flectendus est Q.

3. intr. v med. pomenu
a) (za)obrniti se, kreniti kam: Hasdrubal … ad Oceanum flectit L., ex Gabino in Tusculanos flexere colles L., cum procul hos laevo flectentīs limite cernunt V., inde Vitellius Cremonam flexit T., priusquam in Capitolium flecteret Suet.; pren. obrniti se k čemu, poprijeti se česa, podati se na kaj, odločiti se za kaj: postquam ad providentiam sapientiamque flexit T. ko pa je začel govoriti o … , arguebatur in ambitionem flexisse T.