Franja

graveur [-vœr] masculin graver, vrezovalec

graveur sur acier jeklorezec
graveur sur bois lesorezec
graveur au burin, sur cuivre, en tailledouce bakrorezec
graveur à l'eau forte, à la pointe sèche vrezovalec radirank
graveur de musique vrezovalec not

gravis -e, adv. graviter (prim. gr. βαρύς, βάρος, βαρύνω)

I. abs.

1. težek, obremenjen, otovorjen, bremenat: onus H., onus armorum C., pondus aratri, silex, catenae O., navigia C., valvae CI., aestate grave esse aureum amiculum CI., aes gr. L. baker v šibikah, v palicah (kot polnotežen, en funt težek denar), argentum SEN. PH. samorodno, čisto, pera PH. graviora corpora LUCR.; (o osebi) težek = velik in močen: stat gravis Entellus V.; (o psu) težek = okoren, neroden, težkonog, neokreten: canis COL.; (o jedilih) težek = težko prebavljiv: cibus CI. cena PLIN. IUN. gravissima bubula CELS.; (o zemlji) (pesn.) težka = debela, mastna: tellus V. terra H.; pogosto o orožju: arma C., V., CU., SEN. PH., hasta O., tela CU., SEN. PH.; od tod enalaga: gr. agmen L. ali gr. miles T. težko oboroženo vojaštvo; pren.: lacertus O., insula O. težeč; ker so ceno prvotno odtehtavali na tehtnici, je gravis večkrat = velik (po številu), visok: graves pavonum greges VARR., gr. pretium S. FR., gr. fenus, gr. vectigalia SUET., od tod gr. supellex PLIN. IUN. dragoceno; adv. graviter = težko, hudo, močno, silno: graviter cadere O., gravius cadere ali accidere C., graviter ad terram pondere vasto concidit V. je lopnil na tla, hasta graviter pressa V., graviter se vulnerare CU., gravius erumpere T.

2. metaf.
a) tehten, važen, imeniten, pomenljiv, znamenit, veljaven, vpliven: epistula, testimonium, laudatio, auctoritas, tot res tam graves, illa gr. Sullae victoria, civitas CI., S. FR., L., gravem personam induxi CI. pomembno vlogo, gravi odio esse in aliquem CI. hudo sovražiti koga, graves inimicitias gessit M. Cato cum multis CI. hudo sovraštvo, quod apud omnes leve et infirmum est, id apud iudicem grave et sanctum esse ducetur CI., nec umquam fuit apud populum gravior oratio CI. in nikoli ni noben govor bolj vplival na narod, in omnibus causis gravioribus initio dicendi commoveri soleo vehementius CI., est hoc gravissimum argumentum CI., gravissimae cogitationes CI., de vobis illi gravissime iudicaverunt CI. o vas so imeli kaj visoke misli (= zelo visoko mnenje), vas so imeli zelo v čislih; o osebah: gr. auctor, orator, testis CI., vir S. FR., auctoritate graviores CI., tres gravissimi historici N.
b) occ. α) o glasu zamolkel, debel: vox CI., Q., sonus CI., O., Q., fragor O., syllaba Q. nenaglašen, graviter sonare CI., V. β) resen, resnoben, strog, preudaren, možat, dosleden, značajen: adulescens, consul, homo, iudex CI., Aesopus H. resni (igralec) Ezop, vir VELL., animus natu gravior TER. po letih preudarnejši, gravior (Cato) in laudando CI., gravissimus civis, homo, vir CI., gravissimi domini CI.; enalaga: gr. aetas, sententia CI., supercilium PLIN. IUN.; cum senibus graviter, cum iuventute comiter vivere CI., liber graviter scriptus CI.; kot adv. včasih = živo, silovito: orationem graviter habere CI., graviter contionari SUET. γ) častitljiv, dostojen, dostojanstven, vznesen, vzvišen, veličasten, slovesen: numen CI., tum graves sumus, tum subtiles CI., gr. poëta CI., Aeschylus Q., caerimonia gravissima C.; poseb. o senatu: senatus O., ordo gravissimus CI., hoc orbis terrarum gravissimum consilium CI.; enalaga: grave senatus consultum CI. dostojen, genus epistularum ... grave CI., gr. genus dicendi, gr. oratio Q., carmen PR. = epska pesem, canere graviore plectro O. bolj vzvišeno peti; graviter utrumque agere, graviter tractare illum locum CI.

II. pass.

1. obtežen, obremenjen, obložen, napolnjen, poln, redko abs.: arbor O. sadovito (= polno sadja), corpus H. zaprto, (= zapečenost, zaprtost), oculi V. motne, comitatus CU. neokretno spremstvo; večinoma z abl.: agmen grave praedā L., graves hostilibus spoliis naves L., miles gravis armis CU., gravis aere manus V. ali colus lanā gravis V. polna, pharetrā spolioque leonis gravis O., cornum cuspide grave O. s težko ostjo, dextera iaculo gravis O., habenae graves auro O. strčeče (= štrleče, trde) od zlata, graves fructu vites Q., quasi gravis catenis PLIN. IUN. kakor da so ji verige pretežke; pren.: barba gravis nimbis, graves aspergine pennae O.

2. occ. (o ženskah) noseča, nosna, samodruga, v drugem stanju; (o samicah) breja: sacerdos Marte gravis V., fit gravis zanosi, spočne; graves fetae V., equus ... gravis peditem adtulit alvo V. (o trojanskem konju), balaenae utero graves PLIN.; enalaga: uterus O., gravis maturo pondere venter O.

3. metaf. obtežen s čim, poln česa: vino gravis (gr. οἰνοβαρής) opit, pijan, (bibendo) graves O. s težko glavo, graves somno epulisque L. ali mero somnoque O. ali crapulā CU. omamljeni od (zaradi) ..., mero ac vigiliis gr. CU. vinjen in oslabel (vinski in nevečen); occ.
a) zaradi česa mlahav, onemogel, bolan: morbo gravis V. mlahav od bolezni, bolan in mlahav, gr. vulnere L., VELL. ali de vulnere VAL. FL. onemogel zaradi rane, gr. avido haustu CU.; tudi brez abl.: abit in somnum gravis LUCR.
b) od starosti idr. sključen, upognjen, potrt: gr. aetate L. ali senectā O. ali senectute T., iam aetate et viribus erat gravior L., gravis iam aetate et corpore VELL., gr. annis V., H. zelo prileten, star, mator; tudi samo gravis: gravis Entellaum dictis castigat Acestes V.
c) (le kot adv.) nerad, z ne(je)voljo: tulit graviter illud facinus turpissimum CI., id senatum gravissime laturum CI., aliquid graviter accipere CI., gravius aliquid tolerare T.; graviter audire TER. kaj hudega slišati (toda: gravius audire coepisse CELS. naglušen postati); z ACI: graviter tuli in eum me locum adduci CI., ferebat graviter illam sibi ab isto provinciam datam CI.; s quod: senatum graviter ferre, quod nihil facerem CI. EP.

III. act.

1. težeč, hud, nadležen, neprijeten, neznosen, nevaren, poguben: anni tempus CI., L., autumnus C., aestas V. zagatna sopara, poletna soparica, gestus H., pestilentiā gravis annus L., tempestas, sidus O. hudo, ictus O. ali alapa PH. hud(a), graviter ferire V. krepko, močno; pesn. acc. n. sg. grave (nam. adv.) silno, močno: grave vociferaris VAL. FL., grave risit, mugit STAT.; gravis v pomenu nezdrav: solet esse gravis cantantibus umbra V., graves aurae, Minturnae O., locus CELS., solum caelumque iuxta grave T.; o osebah: gravis ictu viator V. krepko je udrihnil po njej (kači), victor V. silni, grave Nereidum numen O. hudo se jezeče, accolae CU., gravis in rem publ. mater T. huda, pogubna; z dat.: alicui odiosus et gravis CI., libertati Graeciae gr. L., cogor ipse meis auribus esse gravis etiam eorum auribus, qui ... CU.; pren.: morbus, vulnus CI. huda, valetudo CI. slabo počutje, slabo zdravje, crimina gravissima CI. zelo obtežilne, hoc si tibi grave est N. neprijetno, gr. opus V. graves labores V. nadležna, gr. militia H., CU. nadležna, dolor, somnus, torpor O. ali sopor CU. težeč, -a -e, curae O. težeče, moreče, se non graviter habere CI. ne biti težko bolan (= lažje bolehati), gravius aegrotare CI. biti nevarneje bolan, graviter saucius L. hudo ranjen, graviter iacēre PLIN. IUN. hudo bolan ležati; z inf.: non mihi grave duxissem scribere ad te CI. EP., est in populum Rom. grave non posse uti sociis ... CI., grave esse videtur eum dicere in iudicio CI., est gravius spoliari fortunā quam non augeri dignitate CI.; z abl. sup.: hoc perquam grave est dictu CI., grave dictu est, sed dicendum tamen CI., haec gravia auditu L., conatu quam effectu gravius L.

2. metaf.
a) težek (za prenašati), hud, zèl, slab, žalosten, oster, trd, prek (= nujen, potreben): fatum CI., O., bellum CI., C., S., fortuna CI., C., vita CI., S., sententiae CI., victoriae nostrae graves adversarios paratos esse videbam CI., graves de te rumores secuti sunt CI., adfertur gravis huiusce mali nuntius Syracusas CI. tožna (= žalostna) vest, habemus senatus consultum in te, Catilina, vehemens et grave CI., gr. poena CI., C., S., graviora cruciamenta, graviora tormenta CI., gravissimo supplicio adfici CI., crudelitas gravior est superbiā CI., nihil gravius dicam CI. bolj rahlo (blago) povedano, vereor, ne gravioribus verbis utar CI., ut gravissimo verbo utar CI., gravissimis verbis reprehendere CI., ne quid gravius in fratrem statueret C. ne prehude (preostre) kazni, si quid ei a Caesare gravius accidisset C., gr. contumelia L., exemplum gr. H. ki živo uči, damnum, eventus O., exitus auspicio gravior O., nec mors mihi gravis O. zame ni težka, graviter angi aliqua re CI., gravius in aliquem consulere S., gravissime dolere C., irae graviter ultae V., de tribunis gravissime ... decernitur L.; kot subst. n. pl.: o passi graviora V. hujše nezgode, graviora minari O. ostrejše kazni, gravia perpessus EUTR.
b) ki močno vpliva: α) na voh = močan, zoprn, nagnusen, smrdeč, smrdljiv: odor PLIN., odor iucunde (suaviter) gravis PLIN., odor caeni gr. V. zoprn duh, zoprna tohlina (= zatohlost), gr. chelydri V., gr. elleborus, hircus H., mullus iam gravis est PETR. POET. že smrdi, gr. sentina IUV., graviter spirantes hydri, graviter spirantis copia thymbrae V. tudi grave (nam. graviter) olens V. zoprno dišeč; metaf.: grave virus munditiae pepulere H. zoprno nesnago (= okornost). β) na okus = grenek, gorjup: absinthius VARR. AP. NON.

gravure [-vür] féminin graviranje, vrezavanje; bakro-, lesoreštvo

gravure sur acier, sur bois, sur cuivre (ali: au burin, en tailledouce) jeklorez, lesorez, bakrorez
gravure à l'eau forte radiranka, ujedenka
gravure sur linoléum linorez

gré [gre] masculin volja; samovolja, samovoljnost, muha(vost); presoja, mnenje; všečnost, okus; hvala

à son gré po (svoji) volji, po lastni presoji; po svojem okusu, mnenju
à votre gré čisto kot želite, kot vam je drago
au gré de quelqu'un prepuščen, izpostavljen samovolji kake osebe
au gré du hasard kot hoče (je hotel, bo hotel) slučaj
contre le gré de sa mère proti volji svoje matere
de son gré, (son) bon gré na lastno željo, po lastni presoji, sam od sebe, prostovoljno, rade volje
bon gré, mal gré hočeš nočeš, rad ali nerad
de gré ou de force zlepa ali zgrda, takó ali takó
de mauvais gré nerad, nevoljno, z nevoljo
de plein gré popolnoma sporazumno, prostovoljno
de gré à gré sporazumno, z obojestransko privolitvijo, dogovorno
il en fait de son gré on dela vse po svoji volji
savoir (bon) gré, un gré infini de quelque chose à quelqu'un biti komu (zelo) hvaležen za kaj
je vous sais gré de cette attention hvaležen sem vam za to pozornost
savoir beaucoup de gré à quelqu'un de quelque chose komu kaj v veliko dobro šteti
savoir peu de gré, mauvais gré à quelqu'un de quelque chose ne biti komu hvaležen za kaj
trouver une chambre à son gré najti sobo po svoji volji
vendre de gré sporazumno prodati

gréh pecado m

majhen greh pecadillo m
izvimi (mladostni, smrtni) greh pecado original (de la juventud, mortal)
greh iz navade pecado habitual
brez greha sin pecado
napraviti greh pecar; cometer un pecado
zabresti v greh caer en pecado

grélen de chauffage, chauffant

grelna blazina coussin moški spol électrique (chauffant)
grelna naprava appareil moški spol de chauffage, radiateur moški spol
grelna spirala résistance chauffante (en spirale)

gréšen pecador

grešni kozel (biblijski) chivo m emisario, fig cabeza f de turco
grešno življenje vida f de pecador
živeti grešno življenje vivir en pecado

grève² [grɛv] féminin stavka, štrajk

grève de la faim gladovna stavka
grève des mineurs, des dockers stavka rudarjev, pristaniških delavcev
grève générale, non-organisée splošna, divja stavka
grève partielle, de solidarité (ali: de sympathie) delna, solidarnostna stavka
grève sur le tas, des bras croisés ustavitev dela na delovišču, z zasedbo delovišča po delavcih
grève tournante verižna stavka (ki zajema razne sektorje, enega za drugim, v gospodarstvu)
briseur masculin de grève stavkokaz
fauteur masculin de grève hujskač za stavko
fonds masculin de grève stavkovni fond (blagajna)
meneur masculin de grève vodja stavke
piquet masculin de grève stavkovna straža
droit masculin de grève pravica do stavke
lancer l'ordre de grève proglasiti stavko
se mettre en grève stopiti v stavko, začeti stavko, ustaviti delo

griego moški spol Grk; grščina

es griego para mí to mi je španska vas
hablar en griego nerazumljivo govoriti

grippe [grip] féminin, médecine gripa; figuré antipatija, nenaklonjenost

attraper la grippe stakniti gripo
je l'ai pris en grippe ne morem ga (več) trpeti, imam ga na piki

gris, e [gri, z] adjectif siv; (vreme, misli) mrk, mračen, pust; opit, vinjen, pijan; masculin sivina, siva barva

gris à cheveux sivolas
gris cendre pepelnato siv
gris clair, foncé svetlo, temno siv
gris (de) perle biserno siv
gris de fer, bleuté jekleno siv
gris pigeon, souris golobje, mišje siv
barbe féminin, tête féminin grise sivobradec, sivoglavec
substance féminin grise (anatomie) siva možganska skorja
vie féminin grise pusto, enolično življenje
il fait gris mračno, pusto vreme je
faire grise mine à quelqu'un komu mrk obraz kazati, hladno ga sprejeti
en faire voir de grises à quelqu'un zagosti jo komu, komu opravka dajati
la nuit tous les chats sont gris (proverbe) ponoči so vse krave črne

grito moški spol krik

alzar (levantar) el grito krik dvigniti
en grito vpijoč, kriče(č)
a voz en grito, a grito herido (pelado) z velikim krikom, z vpitjem
acometer a gritos kričati na, nahruliti
dar gritos kričati, vpiti
a gritos z glasnim vpitjem
llorar a gritos glasno jokati

gŕlo garganta f

na vse grlo a voz en cuello
grlo me boli me duele la garganta
imeti suho grlo (fam) tener seco el gaznate
nastaviti komu nož na grlo poner a alg el puñal al cuello
sit sem tega do grla estoy cansado de eso; estoy hasta los topes de eso
vpiti na vse grlo gritar a voz en cuello

grób, -a, -o grossier, rude, brutal ; (neobdelan) brut, grossièrement travaillé, écru

groba bilanca bilan moški spol brut (ali estimatif)
groba napaka faute ženski spol grossière, grosse faute
v grobih obrisih à grands traits, dans les grandes lignes, en gros, grosso modo

gròb sepultura f ; sepulcro m ; fosa f ; tumba f

množičen grob fosa f común
sv. grob (rel) el Santo Sepulcro
grob Neznanega vojaka Sepulcro del Soldado desconocido
glas iz groba voz f de ultratumba
do groba (fig) hasta la sepultura
lasten grob si kopati cavar su propia fosa
molčati kot grob callarse como un muerto
obračati se v grobu (fig) revolverse en la sepultura
stati z eno nogo v grobu estar con un pie en la sepultura
vzeti s seboj v grob llevarse consigo a la tumba

gros, se [gro, s] adjectif debel, korpulenten; velik, težak; grob, surov; važen; adverbe veliko, debelo

gros bagage masculin težka prtljaga
grose artillerie težko topništvo
grose affaire velika, važna kupčija
grose besogne glavno delo
gros bonnet, gros légume masculin (figuré, familier) velika, visoka živina
gros buveur, fumeur, mangeur velik pivec, kadilec, jedec
une grose femme debela ženska
une femme grose noseča ženska
elle est grose de cinq mois (ona) je v petem mesec nosečnosti
gros gibier velika divjad
gros industriel veleindustrijec
gros commerçant veletrgovec
Gros-Jean ubožec, revček, trpin; pavliha
grose fièvre huda vročica
gros lot glavni dobitek
la mer est grose morje je razburkano
gros rire bučen smeh
gros rhume hud nahod, hud prehlad
gros pain domač kruh
gros mots masculin pluriel, groses paroles féminin pluriel hude žaljivke, psovke
grose rivière narasla reka
grose plaisanterie groba, surova šala
gros temps viharno vreme (na morju)
de gros soucis masculin pluriel hude skrbi
les gros travaux masculin pluriel surova, glavna dela (pri stavbi)
yeux masculin pluriel gros de larmes, de sommeil objokane oči, od spanca zabuhle oči
gros de conséquence težkih posledic
j'ai le cœur gros težko mi je pri srcu, žalosten sem
il a les yeux gros na jok mu gre
avoir un gros nez imeti nos ko kumaro
en avoir gros sur le cœur imeti mnogo jeze, skrbi itd.
battre de la grose caisse tolči, razbijati po veliki pavki
coûter gros drago stati
devenir gros rediti se
dire à quelqu'un des groses vérités komu odkrito svoje povedati
écrire gros pisati z debelimi, velikimi črkami
être Gros-Jean comme avant nič se ne spametovati
faire le gros dos hrbet ukriviti (mačka), figuré prsiti se, bahati se, postavljati se
gagner, parier, risquer gros veliko zaslužiti, staviti, tvegati
faire les gros yeux preteče gledati
jouer gros jeu igrati veliko igro, figuré mnogo tvegati
il y a gros à parier que ... stavim 100 proti l, da ...

gros [gro] masculin debeluhar; familier bogat, vpliven človek; (= commerce masculin de gros) trgovina na debelo

entreprise féminin; prix masculin de gros grosistično podjetje, grosistična cena
négociant masculin de gros trgovec na debelo, grosist
en gros (commerce) na debelo; v pisavi z velikimi črkami; figuré v grobih potezah, v obrisu
tout en gros v celem, v celoti
au gros d'hiver sredi zime
achat masculin, acheter en gros nakup, kupiti na debelo
vente féminin; vendre en gros prodaja, prodati na debelo
faire le gros et le détail kupovati in prodajati na debelo in na drobno

grós (izgovorjava gro)

en grós wholesale; vojska (glavnina) main body

grossesse [grosɛs] féminin nosečnost

en état de grossesse (avancée) v (visoki) nosečnosti

gròš (grôša) m

1. num. grosso, soldo

2. pren. denaro, soldi, quattrini:
pren. ne biti vreden počenega groša non valere un fico secco
pren. ne imeti pameti za (en) groš non avere un briciolo di cervello
pren. judeževi groši denaro di Giuda

3. centesimo:
zapraviti vse do zadnjega groša spendere sino all'ultimo centesimo