Franja

oven samostalnik
1. (žival) ▸ kosRejci so razkrili svoje težave, med katere spada pomanjkanje centrov za vzrejo ovnov. ▸ A tenyésztők feltárták a nehézségeiket, amelyek között szerepel a kostenyésztő központok hiánya.

2. tudi z veliko začetnico, v astrologiji (znamenje v horoskopu) ▸ KosLuna v Ovnu prinaša ogromno nove energije in navdušenja. ▸ A Hold a Kosban rengeteg új energiát és lelkesedést hoz.Planeti v Ovnu vas bodo napolnili z navdušenjem in veseljem. ▸ A Kosban járó bolygók lelkesedéssel és örömmel fogják eltölteni. Ovni so duhoviti in dobri partnerji, a le za krajše obdobje. ▸ A Kosok szellemesek és jó partnerek, de csak rövidebb időszakra.
Sonce, Merkur in Venera v znamenju Ovna skrbijo za dotok novih življenjskih moči. ▸ A Kos jegyében járó Nap, Merkúr és Vénusz gondoskodnak az új életerő beáramlásáról.

3. nekdaj (vojaška naprava) ▸ kosZaslišal se je neznanski trušč in velik del obzidja se je pod udarci ovna porušil. ▸ Bődületes csattanás hallatszott, és a faltörő kos ütései alatt a fal nagyrésze leomlott.
Od drugega desetletja 15. stoletja so katapulte in ovne začeli zamenjevati težki topovi. ▸ A 15. század második évtizedétől a parittyákat és a faltörő kosokat nehézágyúk kezdték felváltani.

4. (naprava za zabijanje) ▸ kos [cölöpverő]
Lesene kole zabijamo z ovnom preko škripca. ▸ A fából készült cölöpöket egy csigán átvezetett kossal verjük be.

5. (vodna črpalka) ▸ kos [vízszivattyú]
Po približno pol ure hoje pridemo do izvira, speljanega v oven, kjer lahko pri pipi natočimo vodo. ▸ Körülbelül félórás sétát követően eljutunk a kosba vezetett forrásig, ahol a csapnál tölthetünk vizet.
Povezane iztočnice: hidravlični oven

Oven samostalnik
1. astronomija (ozvezdje) ▸ KosDanes zvečer stopa Sonce v ozvezdje Ovna in začenja se astronomska oziroma koledarska pomlad. ▸ A Nap ma este lép be a Kos csillagképébe, és megkezdődik a csillagászati, illetve a naptári tavasz.
Ozvezdje Oven - Aries je pri nas zvečer vidno od septembra do februarja. ▸ A Kos–Aries csillagkép nálunk szeptembertől februárig látható esténként az égbolton.

2. v astrologiji (o horoskopu) ▸ KosLuna v Ovnu prinaša ogromno nove energije in navdušenja. ▸ A Hold a Kosban rengeteg új energiát és lelkesedést hoz.
Planeti v Ovnu vas bodo napolnili z navdušenjem in veseljem. ▸ A Kosban járó bolygók lelkesedéssel és örömmel fogják eltölteni.
Sonce, Merkur in Venera v znamenju Ovna skrbijo za dotok novih življenjskih moči. ▸ A Kos jegyében járó Nap, Merkúr és Vénusz gondoskodnak az új életerő beáramlásáról.

over³ [óuvə] predlog

1.
čez (a bridge over the river)

2.
pri (over the fire pri ognju, pri kaminu)

3.
po (all over the world po vsem svetu, over the radio po radiu)

4.
onkraj, na drugi strani (over the sea onkraj morja)

5.
pri (he fell asleep over his work zaspal je pri delu, over a cup of tea pri skodelici čaja)

6.
nad (to reign over a kingdom vladati kraljestvu, to be over s.o. biti nad kom)

7.
več kakor, čez (over a mile čez miljo, over a week več kot teden)

8.
(časovno) prek, v času (over night prek noči, over the long vacation v času velikih počitnic)

9.

Razno:

hand over hand s preprijemanjem (pri plezanju), figurativno vztrajno, hitro napredujoč
over head and ears (in love) do ušes (zaljubljen)
over shoes over boots na vrat na nos
over the top ne glede na kaj, brez ozira na kaj
over the way nasproti, na drugi strani
over one's head nerazumljiv, pretežek

overtake^* [ouvətéik] prehodni glagol
dohiteti, prehiteti; presenetiti, zalotiti, ujeti; nadoknaditi (zamujeno)

overtaken in drink pijan
do not overtake prehitevanje prepovedano
he was overtaken by darkness tema ga je presenetila

ōvum -ī, n (iz *ōu-om; prim. gr. ᾠόν, lezboško ὤιον [iz *ōu̯i̯-om], dor. ὤεον (iz ὤƑεον [<*ōu̯ei̯-om] „kar spada k ptici“, „kar najdemo pri ptici“, „ptičji produkt“; prim. lat. avis), sl. jajce, got. ada, stvnem. ei, nem. Ei, ang. egg)

1. jajce: O., H., V., Suet., Cels., Cael., Lamp. idr., ovi putamen Col., Plin. jajčja lupina, o. parĕre, gignere Ci. ali facere Varr. ali edere Plin. ali ponere O., Col. (z)nesti (leči). Rim. obedi so se začeli z jajci in končali s sadjem; od tod preg.: integram famem ad ovum affere Ci. ep. do jajca = do začetka obeda, ab ovo usque ad māla H. „od jajc do jabolk“, po naše „od juhe do posladka“ = od začetka do konca; v povezavi z mitološko zgodbo o Ledi (gl. Lēda): nec gemino bellum Troianum orditur ab ovo H., ovo prognatus eodem H. = Kastorjev brat Poluks.

2. metaf. jajce, ena izmed 7 jajčastih podob na dirkališču v cirkusu; spominjala je na jajce, iz katerega sta prišla Kastor in Poluks, zaščitnika cirkuških umetnosti. Po teh jajcih so šteli kroge na dirkališču; po vsakem krogu so vzeli eno jajce z njegovega podstavka (fala): ovum sublatum est Varr., ova ad notas curriculis numerandis L.

3. meton. mera jajčje lupine (= kolikor drži jajčja lupina): tribus ovis Plin.

ozdravit|ev ženski spol (-ve …) medicina die Genesung
negovati do ozdravitve [gesundpflegen] gesund pflegen

ozdráviti (-im) | ozdrávljati (-am)

A) perf., imperf. tr. guarire, sanare, risanare; migliorare (tudi pren.); correggere:
ozdraviti bolnika guarire il malato
pren. ozdraviti gospodarstvo risanare l'economia
pren. s šibo koga ozdraviti guarire uno a furia di bastonate
pren. ozdraviti koga od namere dissuadere qcn. da un'intenzione
ozdraviti koga lenobe guarire qcn. dalla pigrizia, spoltrire qcn.
ozdraviti koga ljubezni do disinnamorare qcn. da qcn.

B) ozdrávljati (-am) imperf. intr. guarire; riprendersi; risanare

ozír regard, respect; consideration

brez ozíra na regardless of, irrespective of
v tem (nekem) ozíru in this (some) regard
v vsakem ozíru in every regard (ali respect), in all respects
z ozírom na with (ali in) regard to, as regards, in consideration of, with respect to
brez ozíra na starost (na posledice) without regard to age (to consequences)
z ozírom na njegovo mladost allowing (ali making allowance) for his youth
z ozírom na to, da... with regard to the fact that...
ne imeti ozíra do (ne upoštevati) to pay no regard to, not to take into consideration

ozír respecto m ; relación f ; consideración f ; atención f

z ozirom na en atención a, teniendo presente, atendiendo; con respecto a
brez ozira na (osebe) sin guardar consideración a, sin tener ninguna consideración con, sin respetar a, (stvari) sin mirar, sin atender a, sin tener en cuenta que, sin reparar en
brez vsakega ozira sin miramiento alguno, sin mirar nada, sin ninguna consideración, sin ningún respecto, sin contemplaciones
iz ozira do koga por consideración (ali respecto) a alg
v nekem oziru en cierto respecto
v vsakem oziru en todos respectos
v mnogih ozirih en muchos respectos
v tem oziru (con) respecto a eso, a ese respecto

pa and; but, however

pa četudi (al)though, even though
pa tudi (celó) če even if...
pa dobro well then
pa vendar (and) yet, still, nevertheless, but yet, for all that, notwithstanding
pa naj bo! then let it be!
kaj pa je? what is the matter (here)?
pa kaj zato (potem)? what of it?, so what?
moj oče pa moja mati my father and my mother
pa to je jasno! why, that is clear!
tako pravijo, pa jaz tega ne verjamem so they say, but I (myself) do not believe it
on lahkó to stori, pa vem, da ne bo he can do it, but I know he will not
prosili smo ga, on pa tega ni hotel storiti we asked him, but he would not do it
pa tudi če bi tako bilo... even so...

pācō -āre -āvī -ātum (pāx) umiriti (umirjati), pomiriti (pomirjati): Amanum Ci., Erymanthi nemora V.; metaf.: dolorem animi aestūs Cl.; occ. evfem. podvreči, podjarmiti (podjarmljati), (u)krotiti: omnem Galliam Germaniamque C., hostem O.; pesn.: pacantur vomere silvae H. (iz)krčiti, obdelo(va)ti. — Od tod adj. pt. pf. pācātus 3 umirjen, pomirjen, miren: ager male pacatus Ci., civitas male pacata Ci., provincia pacatissima Ci., nequitia pacata Ci., rex pacatus, quietus Ci., oratio pacatior (naspr. pugnacior) Ci., pacatissimae gentes Ci., pacatissimae Syriae gazae Ci., ne notā quidem ullā pacatus an hostis sit discerni ac iudicari potest Ci., quod insigne pacatorum esse consuerat C., pacatissima et quietissima pars C., pacatus orbis V., pacatum mare O., H. varno pred razbojniki, očiščeno razbojnikov, nec hospitale quicquam pacatumve satis prius auditum, quam Massiliam venere L., pacatius arvum subeant O., pacatius ingressi iter Sen. ph., res hilaris ac pacata Sen. ph., compositus et pacatus animus Sen. rh., omnia divina scripta inter se pacata consistunt Aug.; z dat.: tali viro pacatus est Ci. miren (v odnosu) do takega moža; subst. pācātum -ī, n in pl. pācāta -ōrum, n mirno ozemlje, mirna = prijateljska dežela: sine commeatu vagi milites in pacato, in hostico errent L., ex pacatis praedas agebant S., qui medius inter pacata et hostilia fluit, Danuvius ac Rhenus Sen. ph., pacatiora vitae Amm. — Adv. pācātē mirno, umirjeno, v miru: itaque ex turpissima lite in risum diffusi pacatius ad reliqua secessimus Petr.; v komp.: Aug.; v superl.: pacatissime et commodissime Aug.

páč yes; certainly; of course; indeed; surely

menda ni prišel včeraj? - O, pač, je (prišel)! he didn't come yesterday, I suppose? - Oh, yes, he did!
tega páč ne more napraviti he can hardly do that

padalna obleka stalna zveza
(oblačilo) ▸ repülőruha, siklóruha, szárnyasruha
Potem ko se odrinejo s previsa, s posebno padalno obleko s krilci zajadrajo s 150 do 180 kilometrov na uro v dolino. ▸ Miután elrugaszkodnak a sziklaperemről, a különleges siklóruhában repülve 150–180 km/órás sebességgel vitorláznak a völgy felett.

pádec caída f ; (cen, tečajev) baja f

padec napetosti (el) caída de tensión; fig ruina f; (vlade, monarhije, trdnjave) caída f
privesti do padca hacer caer, derribar

paenitet (slabše poenitet) -ēre -uit (paene)

I. impers.

1. premalo biti, ne biti po volji komu, ne biti po godu komu, ne biti všeč, ne ugajati komu, nezadovoljen biti kdo s čim, nad čim, jeziti koga, mrziti komu, za malo se zdeti komu, odpor imeti kdo do česa, žal biti komu česa, komu za kaj, zaradi česa, (po)kesati se kdo česa; abs.: O., Prud., erravit, paenitet Ci. kesa se; z gen. rei: Vell., aetatis maxime paenitebat L. najbolj mu je bilo žal zaradi mladosti; z acc. personae: solet Dionysium, cum aliquid furiose fecit, paenitere Ci.; z acc. personae in nom. pron. n.: nihil sane esset, quod nos paeniteret Ci., id me paenitet Gell.; nav. z acc. personae in gen. rei: Pl., N., Vell., Phinea belli paenitet O., si Caesarem beneficii sui paeniteret Ci., meorum factorum numquam paenitebit Ci.; z inf.: Sen. rh., ut fortiter fecisse paeniteat Ci.; z acc. personae in inf.: non paenitet me vixisse Ci.; z ACI: ut eum paeniteat se tali virtute fuisse Ci., paenitet in postremum diem dilatum (sc. esse) certamen L.; s kavzalnim stavkom: Plin., Q. (Decl.), paenitet enim, quod … deduxisti L., Quintum paenitet, quod animum tuum offendit Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: Ter., is probus (sc. est), quem paenitet, quam probus sit et frugi bonae Pl., quod, a senatu quanti fiam, minime me paenitet Ci.

2. (z nikalnico) ugajati, zadostovati, po volji biti komu, biti pri volji, zadovoljen biti: minime paenitere se virium suorum L. da jim povsem zadostujejo njihove moči, da so povsem zadovoljni s svojimi močmi, me haud paenitet earum sententiae esse L. rad se pridružujem mnenju, neque me paenitet causam A. Cluentii defendere Ci. rad zagovarjam, me haec condicio nunc non paenitet Pl. nisem nezadovoljen. —

II. personalno ne odobravati, obžalovati, kesati se; abs.: Vulg., si paenitere possim L., optimus est portus paenitenti mutatio consilii Ci., Athenienses primi paenitere coeperunt Iust., paeniturus S., tanta vis fuit paenitendi Ci. kesanja, paenitendo Ci. s kesom (kesanjem), valde ego ipsi paenitendum puto Ci. zelo se bo pač kesal; non ali haud paenitendus 3 ki ga ne gre zavreči (zaničevati), priznanja vreden: Gell., Ap., haud paenitendus magister L.; z gen. rei: paenitens consilii S., p. dimissi Demetrii Iust.; z acc. pron. n.: sapientis est nihil, quod paenitere possit, facere Ci. česar bi se mogel kesati; tudi: non vult paenitere a fornicatione sua Vell.

pagode [pagɔd] féminin pagoda

manche féminin pagode pagoden rokav (ki se širi od komolca do zapestja)

pair, e [pɛr] adjectif (število) sodo; zoologie, botanique páren, podvojen, na pare; masculin, commerce pariteta, enaka vrednost, enakovredna oseba; histoire per (v Anqliji), član visoke zbornice; féminin dvojica, par (de gants rokavic); jarem (volovski), vprega (konj)

au pair za hrano in stanovanje
pair de France član francoske visoke zbornice v dobi 1814-1848
une paire de ciseaux, de lunettes škarje, očala
au pair (commerce) al pari (o vrednostnih papirjih)
hors (de) pair brez primere, brez enakega, brez para
de pair na isti stopnji, enak
succès hors pair uspeh brez primere
Chambre féminin des pairs lordska zbornica (v Angliji), francoska visoka zbornica v dobi 1814 do 1848
c'est un homme sans pair to je človek, ki mu ni enakega
numéro masculin pair sodo število
c'est une autre paire de manches to je nekaj (čisto) drugega
ces deux-là font bien la paire ta dva spadata skupaj, imata iste napake
aller, marcher de paire iti, spadati skupaj; biti par
être de pair à compagnon avec quelqu'un biti enak(ovreden) komu
traiter quelqu'un de pair à compagnon ravnati s kom kot s sebi enakim
travailler au pair delati za hrano in stanovanje, brez plačila
se faire la paire (populaire) oditi, popihati jo

pája ž (t. paje, perz.) stopnja, položaj, čin: s -e na -u dok i na ličinu od stopnje do stopnje navzgor in končno na vrv (kar je bila pogosto usoda turških dostojanstvenikov)

palla -ae, f

1. do nog segajoča vrhnja halja, gubasta halja, gubast plašč rimskih dam, ki so ga nosile vrh stole, kadar so hodile ven, pála: Plin., H., Mart. idr., longae tegmen pallae V.; tudi plašč tragiških igralcev, citrašev, bogov idr.: Corn., Tib., Val. Fl., Stat. idr., pallae repertor Aeschylus H.; v nepravem pomenu spodnja obleka: Circe pallam induta, insuper murato amictu circumvelatur O.

2. zavesa, zastor: cum inter dicentes et audientem palla interesset Sen. ph.

pallēscō -ere -uī (incoh. k pallēre)

1. oblede(va)ti, preblede(va)ti: pallescet super his H. (strmenja, strmeč), curis Pr., in femina Pr. v ljubezni do ženske obledevati = smrtno (silno) zaljubljen biti v žensko, mreti za žensko, zelo hrepeneti po ženski, umbratili vitā pallescere Q., qui timent, sanguine ex ore decedente pallescunt Gell., frons aut pudore obrubescit aut timore pallescit Aug.

2. metaf. rumeneti, orumene(va)ti, porumene(va)ti, zarumeneti, posta(ja)ti rumen, (o)žolteti: pallescunt frondes O., satum palluit auro O. kamen je bil rumeno zlato.

3. meton. v skrbeh biti, strašiti se, bati se, tesno biti komu pri srcu, tesni koga kaj: nullā culpā H., omnes futurā morte pallescunt Aug.