Franja

Zadetki iskanja

  • vbógajme

    A) adv. star. (zastonj, brezplačno) gratis:
    delati vbogajme lavorare gratis

    B) n inv. elemosina:
    dati vbogajme fare l'elemosina
  • vectīgal -ālis, n (subst. adj. vectīgālis -e) pravzaprav voznina, vozarina, mitnina; od tod

    1. dača, davek, davščina, dajatev, prispevek: Plin. iun., Auct. b. Afr., Suet., Cl. idr., in vectigalibus metus adfert calamitatem; nam cum hostium copiae adsunt, pecua relinquuntur, agri cultura deseritur, mercatorium navigatio conquiescit Ci. (po tej razlagi obsegajo vectigalia a) pašnino, b) desetino od zemljišča in c) carino), portoria reliquaque vectigalia C., tributa aut vectigalia aut onera T. posebne vojne dajatve ali navadni davki ali druga bremena (drugi prispevki), vectigal imponere alicui Ci., L., pendere vectigal L. ali vectigalia Ci. plačati davek (davke) (enkrat), vectigalia pensitare Ci. plačevati davke, biti zavezan plačevati davke, biti davčno zavezan, biti davčni zavezanec, biti obdavčen, vectigalia exigere Ci. pobirati, vectigalia exercere Ci. upravljati, izterjati (izterjevati), dati (dajati), vectigalia locare, vendere Ci. dati (dajati) v zakup, vectigalia redimere Ci. vzeti (jemati) v zakup, agrum vectigali levare Ci.; occ.
    a) posebna davščina, ki so jo dobivali nekateri državni uradniki in oblastniki, npr. vectigal praetorium Ci. ep. častno darilo namestniku, vectigal aedilicium Ci. ep. prispevek provinc k edilskim igram v Rimu, tj. davščina za javne igre, ki so jo rimski edili po namestnikih v provincah izterjali za prirejanje iger v Rimu, za katere so bili pristojni.
    b) državni dohodek: ex novis vectigalibus pecunia supererat N., aguntur certissima populi Romani vectigalia Ci.

    2. metaf. dohodek (dohodki), prihodek (prihodki), renta zasebnikov: Col., Plin., Plin. iun., Cl. idr., ex meo tenui vectigali Ci., ut vectigalia urbana rusticis anteponantur Ci., ego vectigalia magna divitiasque habeo H., ex quo (sc. Grynio castro) quinquagena talenta (50 talentov na leto) capiebat N., vectigalis sui causā Plin. da bi kaj zaslužil, da bi prišel do kakega dobička; preg.: parsimonia est magnum vectigal Ci. vir dohodkov.

    Opomba: Heterocl. gen. pl. vectigaliorum: Suet.
  • večérja supper; dinner

    poslovilna večérja farewell dinner
    zadnja večérja religija the Last Supper
    dati komu večérjo to give someone (his) supper
    imeti hladno meso za večérjo to sup (ali dine) on cold meat
  • vedere*

    A) v. tr. (pres. vedo)

    1. videti, gledati:
    vedere, vederci videti (imeti vid)
    vedere, vederci poco, male slabo videti
    non vederci per la fame biti strašno lačen
    vederci doppio videti dvojno (od utrujenosti, pijanosti); biti strašno utrujen, pijan
    non vedere il giorno, l'ora pren. komaj čakati
    vedere coi propri occhi videti na lastne oči
    vedere per credere neposredno se prepričati
    far vedere pokazati
    non farsi vedere skrivati se; delovati skrivaj
    te lo farò vedere, te lo faccio vedere ti že pokažem!
    vedere qcn. di buon occhio, di mal occhio pren. koga ceniti, ne ceniti, komu biti naklonjen, nenaklonjen
    stare a vedere počakati, ne vmešavati se

    2. pregledati, prebrati, pogledati:
    vedere i conti pregledati, preveriti račune
    vedi, v. glej

    3. gledati; udeležiti se; obiskati:
    vedere una mostra obiskati razstavo

    4. obiskati, srečati; videti:
    andare a vedere il medico, l'avvocato iti k zdravniku, k odvetniku
    farsi vedere dal medico dati se pregledati
    guarda chi si vede! pog. glej no, koga vidimo!
    non farsi più vedere ne biti na spregled
    non poter vedere qcn. pren. koga ne prenesti

    5. pren. videti, gledati v mislih, v domišljiji; predvideti:
    vedere qcn. in sogno sanjati koga
    vedere nero, rosa biti črnogled, optimist

    6. opaziti, opažati

    7. pren. razumeti, doumeti:
    dare a vedere razložiti
    non dare a vedere skriti
    far vedere dokazati
    non vederci chiaro ne biti jasno

    8. pren. presoditi, presojati:
    a mio modo di vedere po mojem

    9. poskusiti, skušati:
    vedrò di accontentarti poskusil ti bom ustreči

    10.
    avere a che vedere con qcn. con qcs. biti v zvezi s kom, s čim

    B) ➞ vedersi v. rifl. (pres. mi vedo)

    1. videti, gledati se

    2. pren. čutiti se, biti:
    date le circostanze mi vedo costretto a rinunciare ai suoi servizi glede na okoliščine sem se prisiljen odpovedati vašim uslugam

    3. pren. videti se, prepoznati se

    C) ➞ vedersi v. rifl. (pres. ci vediamo) srečati se, dobiti se:
    ci vediamo domani vidiva, dobiva se jutri
    chi s'è visto s'è visto in konec (kot zaključek pogovora, razprave)

    Č) m

    1. videnje:
    al vedere ob pogledu na, videč

    2. pogled, razgled:
    bel vedere, belvedere razgledišče

    3. videz, izgled:
    far un bel vedere lepo izgledati

    4. mnenje, sodba:
    a mio, tuo, suo vedere po mojem, tvojem, njegovem (njenem)
  • vedeti [é] (vem)

    1. wissen (veliko viel wissen, malo wenig wissen, kako gre naprej weiterwissen, vnaprej vorauswissen, že od prej vorwissen)
    bolje vedeti kot kdo drug: (es) besserwissen

    2.
    vedeti za dogajanje ipd.: Kenntnis haben von, wissen um
    zdravilo, sredstvo: kennen

    3.
    vedeti, da je/so … :
    vedeti, da je kdo srečen/v nevarnosti/nekje … (jemanden) glücklich/in Gefahr/irgendwo wissen

    4.
    dati vedeti komu (jemandem etwas) zu verstehen geben

    5.
    bog ve/vedi weiß der Himmel …, Gott weiß …

    6.
    kaj pa vem! was weiß ich!
    ne vem kaj/kako/kje … irgend etwas/irgendwie/irgendwo
    ne vem kaj/kakšen (nekaj posebnega) was ganz besonderes
    saj veš kako! denkste!
    veš kaj! weißt du was!
    veš da!/veste da! freilich!
    |
    kolikor vem meines Wissens (kratica : m. W.)
    kar je vredno vedeti das Wissenswerte (Wissenswertes)
    ne vem, kje se me glava drži ich weiß nicht, wo mir der Kopf steht
    ne vedeti ne naprej, ne nazaj weder ein noch aus wissen, mit seiner Weisheit am Ende sein
    vedeti, kako je treba die Kurve raushaben
    vedeti, od kod veje veter wissen, woher der Wind weht
    vedeti toliko kot prej so schlau wie vorher sein
    nikoli se ne ve man kann nie wissen
  • védeti saber (kaj a/c) ; tener conocimiento de (a/c)

    vedeti kaj od koga saber a/c por alg
    ne vedeti no saber, ignorar, desconocer
    vedeti za kaj estar enterado (ali al corriente) de a/c
    prav nič ne vedeti no saber absolutamente nada, no saber nada de nada
    (prav) dobro vedeti saber (muy) bien, no ignorar, saber perfectamente
    vedeti le od drugih/ saber sólo de oídas
    vedeti najnovejše estar al corriente, estar al día
    na pamet vedeti saber de memoria
    dati komu kaj vedeti hacer saber a/c a alg
    rad bi vedel desearía saber, quisiera saber
    človek nikoli ne ve nunca se sabe
    to že vem ya lo sé
    ne vem, kaj naj naredim no sé qué hacer, no sé qué partido tomar
    ne vem, pri čem sem no sé a qué atenerme
    zdaj toliko vem kot prej sigo sin entenderlo
    tudi jaz nekaj (precej) vem o tem fam de eso sé yo un rato (largo)
    ne da bi jaz prej o tem kaj vedel sin saberlo yo
    kolikor (jaz) vem que yo sepa; por lo que yo sé
    to ve vsak otrok eso lo sabe todo el mundo
    ne, da bi jaz vedel no que yo sepa
    vedi si ga bog! ¡sabe Dios!
  • védnost knowledge

    brez moje védnosti without my knowing it, without my knowledge, unbeknown (ali unbeknownst) to me
    bil je tam brez moje védnosti he was there unbeknown to me
    po moji najboljši védnosti to the best of my knowledge
    dati v védnost komu to make known to someone, to inform (ali to apprise) someone
  • veliko1

    1. (mnogo) viel (denarja viel Geld, kruha viel Brot, vode viel Wasser)
    zelo veliko sehr viel, mächtig viel
    ne ravno veliko nicht gerade viel

    2.
    veliko … viel-
    (o katerem se veliko diskutira [vieldiskutiert] viel diskutiert, o katerem se veliko govori [vielbesprochen] viel besprochen, po katerem se veliko vozi [vielbefahren] viel befahren, ki ga veliko berejo [vielgelesen] viel gelesen, ki ga veliko uporabljajo vielgebraucht)

    3.
    z veliko … (z obilo …) -reich
    (ki prinaša veliko izgub verlustreich, ki tvori veliko žlindre schlackenreich, ki vsebuje veliko soli kochsalzreich, z veliko padavin niederschlagsreich; ki ima/prinaša veliko problemov problemreich, ki vsebuje veliko škroba stärkereich, z veliko snega schneereich, z veliko dogajanja - roman ipd. handlungsreich, z veliko kisline säurereich, z veliko sladkorja zuckerreich)
    za kar je treba veliko energije/dela energieintensiv/arbeitsintensiv
    z veliko kapitala finanzkräftig
    ki potrebuje veliko svetlobe rastlinstvo, botanika lichthungrig
    veliko porabiti einen großen Verbrauch haben
    (energije einen großen Energieverbrauch haben, vode einen großen Wasserverbrauch haben)
    potrebovati veliko spanja (sehr) schlafbedürftig sein
    |
    biti veliko vreden viel wert sein, wertvoll sein
    veliko dati na koga große Stücke auf (jemanden) halten
    veliko doseči v življenju: es weit bringen
    veliko govoričiti viele Worte machen
    imeti veliko dela viel zu tun haben, viel Arbeit haben
    imeti veliko potrpljenja einen langen Geduldsfaden haben
    veliko jesti ein starker Esser sein
    veliko pomeniti komu (jemandem) viel bedeuten, (jemandem) viel ausmachen
    veliko potovati viel reisen, umfangreiche Reisen unternehmen
    prinašati veliko deviz ein großer Devisenbringer sein
    veliko stati koga teuer sein, figurativno teuer zu stehen kommen
    veliko vedeti o viel von einer Sache verstehen
    |
    veliko psov zajčja smrt viele Hunde sind des Hasen Tod
  • velíko adv.

    1. (izraža veliko količino) molto, tanto; grande:
    imeti veliko drv avere molta legna
    imeti veliko sreče avere una gran fortuna, una fortuna matta
    takih primerov je veliko di esempi così ce ne sono tanti
    pren. dati veliko nase avere un'alta opinione di se
    pren. imeti veliko pod palcem avere soldi a palate, essere ricco sfondato

    2. (v adv. rabi s komp. izraža visoko stopnjo) molto, assai:
    pot je veliko krajša la strada è molto più corta
  • velocità f

    1. hitrost, brzina:
    a grande velocità zelo hitro
    a grande, a piccola velocità železn. brzovozen, vozen
    a tutta velocità z vso brzino; na vso moč
    corse di velocità šport sprinterski teki
    gara di velocità su pista šport hitrostna dirka (na dirkališču, v kolesarstvu)
    velocità di crociera tehn. potovalna hitrost
    prendere velocità pospešiti, pospeševati

    2. fiz. hitrost, brzina:
    velocità della luce, del suono svetlobna, zvočna hitrost
    velocità angolare kotna hitrost
    velocità commerciale ekonomična hitrost
    velocità iniziale začetna hitrost
    velocità di marcia potovalna hitrost
    velocità media povprečna hitrost
    velocità periferica obodna hitrost
    velocità supersonica nadzvočna hitrost

    3. avto hitrost, prestava:
    ingranare la prima velocità dati v prvo hitrost
  • vēlum -ī, n (etim. nezadostno dokazana beseda; morda iz osnovne obl. *u̯ēx-lom > *u̯ex-lum (prim. tudi demin. vēxillum) iz indoev. kor. *u̯eg- tkati)

    1. jadro: Pl., N., C., Auct. b. Alx., Macr., Hier. idr., antemnis subnectere velum O.; sg. kolekt.: pleno subit ostia velo V. z napetimi jadri, na vsa jadra, velo et remige portūs intrat O. z jadri in veslanjem, na vso moč; nav. pl. v raznih reklih: vela facere V., vela fieri imperavit Ci., vela pandere Ci. razpe(nja)ti jadra, vela dare Ci., vela dare ventis (notis) O. nastaviti jadra vetrovom = z vetrom (od)pluti, (od)jadrati; v enakem pomenu tudi samo: vela dare Ci., H., vela dare in altum L., V. ali per aequor H. ali ad patriam O.; toda vela dare rati O. dati ladji pluti, vela contrahere Ci. ep., H. ali subducere Cu., Auct. b. Alx. ali legere V. jadra zvi(ja)ti, spe(nja)ti, spodvezati (spodvezovati), pobrati (pobirati), vela deducere O. ali solvere V. jadra spustiti (spuščati), dvigniti (dvigati), razpe(nja)ti, vela parare O. usmeriti v beg; preg.: res omni contentione, velis, ut ita dicam, remisque fugienda Ci. = na vso moč; pren.: vela facere Ci. v govoru hitro napredovati, pandere vela orationis Ci., vela dare ingenio O. ali famae Mart., plenis gloriae velis feretur Val. Max., vela contrahere Ci., H., voti contrahere vela tui O.

    2. occ. tkanina, ogrinjalo, zagrinjalo, zastor, zavesa, plahta, ponjava, pokrivalo, platno: Plin., Plin. iun., Suet., Hier. idr., tabernacula carbaseis intenta velis Ci. s tanko bombaževino; o plahtah, razpetih nad gledališči: Pr., Lucr., Val. Max.; hiperbola: velis amicti, non togis Ci.

    3. meton. plovilo, ladja: non habent mea vela recursūs O., flabat adhuc eurus redituraque vela tenebat O.
  • vendaje moški spol obveza (za rano), preveza

    aplicar (quitar) un vendaje obvezo dati (sneti)
  • vender proda(ja)ti; figurativno izdati, predati, izročiti

    vender a bajo precio poceni prodati
    vender a plazos prodati na obroke
    vender (al) por mayor proda(ja)ti na debelo
    vender al detalle prodajati na drobno
    vender con pérdida, vender perdiendo prodati z izgubo
    vender enteramente razprodati
    vender humos bahati se, napihovati se
    vender salud kipeti od zdravja
    difícil de vender težko prodajen
    sin vender, no vendido neprodan
    venderse prodajati se; dati se podkupiti
    estar vendido (fig) biti izdan in prodan
  • vēnditiō -ōnis, f (vēndere)

    1. prodaja, prodajanje (naspr. emptio): Sen. ph., Icti., Ambr. idr., mancipiorum Ci., emptio et venditio Ci., (sc. rem) venditioni exponere T. dati naprodaj, postaviti na prodajo; meton. = prodana posestva: Plin. iun.

    2. occ.
    a) dražba, draženje: Icti., bonorum Ci., quam ad diem proscriptiones venditionesque fiant Ci.
    b) zakup, oddaja (dajanje) v zakup: Fest.

    3. odsvojitev, odtujitev: Icti.
  • venir* priti, prihajati; voziti se, potovati; pojaviti se; izvirati iz, nastati; zgoditi se; uspevati, rasti; spodobiti se

    venir bien pristati (obleka)
    no me viene to mi ni prav
    viene borracho čisto pijan je
    la República por venir bodoča republika
    verlas venir (pop) biti strasten kvartopirec
    hacer venir dati poklicati (prinesti); povabiti
    viene en el diario je v časopisu
    ni va ni viene (fig) čisto neodločen je
    al venir él ob njegovem prihodu
    venga lo que viniere naj pride, kar hoče; na vsak način
    ir y venir sem in tja hoditi, sprehajati se
    ¡ven acá! pridi sem! poslušaj!
    ¡venga! pridite sem! sem s tem! no prav! zaradi mene!
    ¡venga esta carta! daj mi to pismo!
    ¡venga esa mano! udari (sezi) v roko! daj roko!
    venir a: venir al mundo na svet priti
    le diré lo que viene al caso mu bom že povedal, kar mu gre; fig mu bom odkrito povedal
    ¡vengamos al caso! preidimo k stvari!
    hacer venir al suelo na tla vreči
    vino a ello gustoso rade volje je pristal na to
    venir a menos zmanjšati se, upadati, pojemati; propasti
    por fin vino a conseguirlo končno je to dosegel
    viene a ser lo mismo to je (skoraj) isto, to je vseeno
    vino a verme bil je pri meni, obiskal me je
    venir con: ¡no me vengas con bromas! pustimo šale! z menoj ni šale!
    viene con él (on) pride z njim; on je na njegovi strani
    venir de: de ello viene iz tega sledi
    venir de hacer pravkar napraviti
    venir en: venir en ayuda priti na pomoč
    no me viene en gana to mi ne pade v glavo, ni govora!
    cuando le venga en gana kadar se Vam bo ljubilo
    vino en declarar que končno je izjavil, da
    vengo por V. prihajam zaradi Vas; prihajam po Vas
    ¡venga por acá! pridite semkaj!
    venir haciendo a/c (že dalj časa) nekaj delati
    venir corriendo priteči
    venir volando prileteti
    viene cansado utrujen je
    vengo herido ranjen sem
    venir molido do smrti sem utrujen
    eso me viene clavado (fig) to mi pride kot poklicano (kot nalašč); pristoji mi kot ulito
    venir rodado priti kot poklicano (kot nalašč)
    venirse priti, iti; vzhajati, zavreti (mošt)
    venirse a alg. napasti koga
    venirse a tierra, venirse abajo zrušiti se, sesesti se
    la sala se venía abajo (fig) dvorana je bobnela od viharnega odobravanja
    venirse a buenas prijateljsko se poravnati (pobotati)
    venirse cayendo (durmiendo) skoraj pasti (skoraj zaspati)
  • vent1 [vent] samostalnik
    odprtina, luknja, izpuh, oddušnik; odvod, izliv; luknja za čep (pri sodu); cev dimnika, dimnik
    zoologija črevesna odprtina
    glasba ventil
    zgodovina strelna lina; razporek (v suknji ali obleki); vdihavanje zraka nad vodno površino (o vidri, bobru)
    figurativno izbruh, dušek, izliv, prosta pot; izražanje

    volcanic vent vulkanski kamin (dimnik, kanal)
    to find a vent najti (si) duška
    his hate has found a vent njegovo sovraštvo si je našlo duška
    to give vent to one's anger dati duška svoji jezi, ohladiti si jezo
  • ventaja ženski spol premoč, prednost, posebna pravica, korist, ugodnost, dobiček; doklada k plači

    juego de ventaja hazardna igra
    buscar su ventaja skrbeti za (misliti na) svojo korist
    dar ventaja dati prednost, dati ugodnost
    llevar (ali tener) ventaja imeti prednost (sobre pred)
    eso redunda en su ventaja to je ugodno zanj
    sacar ventaja (de, a) imeti korist (od)
  • vente [vɑ̃t] féminin prodaja; poseka (gozda)

    contrat masculin de vente prodajna pogodba
    prix masculin de vente prodajna cena
    vente à crédit, au comptant; à tempérament prodaja na up, za gotovino, na obroke
    vente en gros, au détail prodaja na debelo, na drobno
    vente aux enchères, à l'encan prodaja na dražbi, dražba
    vente totale, de liquidation razprodaja
    vente exclusive, forcée samoprodaja, prisilna prodaja
    vente de fin de saison sezonska razprodaja
    vente à l'emporter prodaja čez cesto, ulico
    vente au rabais, vente-réclame prodaja s popustom, reklamna prodaja
    en vente ici se prodaja tu
    mettre en vente dati na prodaj
    marchandise féminin de vente, hors de vente blago, ki gre, ne gre v prodajo
  • Ventil, das, (-s, -e) Technik ventil; sich ein Ventil suchen für dati si duška
  • ver* videti, pogledati, pregledati, preiskati; zaznati, spoznati, opaziti; obiskati; pravo obravnavati

    ver una causa obravnavati pravdo
    ver las estrellas (pop) vse zvezde videti (od bolečine)
    no lo veré yo en mi vida tega ne bom več doživel
    lo creo como si lo viera (fig) to verjamem na besedo
    hacer ver, dar a ver dati videti, pokazati
    ver venir videti prihajati, pričakovati kaj; paziti na, na preži biti
    verlas venir kartati
    ¡te veo (ver)! že vem, kam meriš! sem te že spregledal!
    tener que ver con imeti zvezo (posla) z
    no tiene nada que ver (con ello) to nima s tem nobene zveze! nič za to!
    modo de ver stališče, vidik; pojmovanje
    ¡a ver! da vidimo! pokazati, prosim!; no, česa ne poveste!
    allá veremos bomo že videli
    ¡ya (lo) veremos! bomo videli! počakajmo! ne mudi se toliko!
    sería de ver que bilo bi zanimivo, če
    bien se echa de ver que takoj se vidi, da
    está por ver je še dvomljivo
    ¡hay que ver! to je komaj verjetno! čujte, čujte!
    ¡pues tendría que ver! tega bi se še manjkalo!
    sin más ver brez podrobnejše preiskave
    verse videti se, po-, pri-kazati se; nahajati se; obiskovati se
    me veo obligado a ne morem si kaj, da ne bi ..., prisiljen sem
    siento verme en el caso de... žal sem prisiljen ...
    siempre se le ve a V. con gusto Vi ste vedno dobrodošli
    me veo negro para conseguirlo (fig) to bo trd oreh zame!
    ¡ya se ve! seveda! vsekakor!
    verse pobre reven biti, (nenadoma) obubožati
    verse con sniti se s kom, pogovoriti se z; biti v posesti česa
    te vas a ver con él lahko boš govoril z njim
    va a vérselas sólo con él sam bo z njim opravil
    ¡habráse visto! je to verjetno! nezaslišano!
    véase (más) abajo glej spodaj