Franja

audace [odas] féminin drznost, smelost; péjoratif predrznost, aroganca, nesramnost; neženiranost

une folle audace nora drznost
les audaces de la mode drzne modne novosti
avoir l'audace de faire quelque chose drzniti si kaj storiti
être plein d'audace biti zelo drzen
payer d'audace poskusiti se izvleči iz težavnega položaja z odločnim, skoraj obupnim dejanjem, ne oziraje se na zapreke; drzno vse tvegati

audience [ɔ́:djəns] samostalnik
poslušanje; zasliševanje; avdienca; poslušalci, občinstvo, publika

to give audience to poslušati koga
to have audience of, to have an audience with biti sprejet v avdienco
to receive in audience, to give (ali grant an) audience to sprejeti v avdienco

auf¹ Präposition:

1. na (auf den Tisch na mizo, auf dem Tisch na mizi; auf der Reise na potovanju, auf die Arbeit na delo, einladen auf eine Tasse Kaffee povabiti na kavo, auf Ihr Wohl na zdravje, auf diese Weise na ta način, aufs Haar gleichen biti na las podoben, auf Leben und Tod na življenje in smrt); auf einmal naenkrat

2. v (auf die Schule v šolo, aufs Gymnasium v gimnazijo)

3. proti (auf jemanden zu proti komu, auf die Nacht proti noči)

4. do (auf die Minute pünktlich do minute točno, von ... auf do)

5. za (Schlag auf Schlag udarec za udarcem, Unglück auf Unglück nesreča za nesrečo)

6. po (auf deutsch po nemško, auf seinen Rat po njegovem nasvetu); aufs neue znova; auf Grund na osnovi; auf Morgen na svidenje jutri

aufdrehen odviti, odvijati, einen Hahn: odpreti, das Licht: priklopiti; mit dem Auto: pritiskati na plin; das Haar: naviti, navijati; das Radio: naviti, voll aufdrehen odpreti do konca, navijati; (guter Laune sein) biti/postati dobre volje

aufgehoben ➞ aufheben; spravljen; (abgeschafft) ukinjen; gut aufgehoben sein biti na varnem, biti na dobrem

aufkommen^*

1. (sich erheben) postaviti se na noge, vstati, nach einer Krankheit: okrevati

2. (entstehen) nastajati, nastati, porajati se; (modern werden) postati moderen, priti v modo; ein Sturm, Gewitter: napovedovati se, groziti

3. Sport dohitevati, dohiteti; beim Fechten: dotakniti se (auf česa, koga)

4. (bekannt werden) priti na dan

5. aufkommen für plačevati, plačati (kaj), poravnati (kaj), biti plačnik za

6. nicht aufkommen gegen ne biti kos (čemu, komu)

aufwenden^* porabiti, potrošiti, dati, uporabiti; Kräfte: zastaviti; aufgewendet werden müssen Kraft: biti potreben

aufwiegen^* odtehtati; nicht mit Gold aufzuwiegen sein biti nenadomestljiv/zlata vreden

auge f (le sing.) najvišja točka, vrh, vrhunec:
essere in auge biti na vrhuncu slave, uspeha, sreče; biti priljubljen, biti v modi

auge moški spol vrh, vrhunec

estar en auge na vrhuncu biti, procvitati

Auge, das, (-s, -n) oko; Pflanzenkunde očesce, oko; beim Hammer: uho; auf Würfeln, Karten: pika, točka, vrednost v točkah, auf der Suppe (Fettauge) cinek; das Auge des Gesetzes oko postave; die Augen [offenhalten] offen halten paziti, gledati; die Augen zudrücken/zumachen mižati; die Augen anstrengen napenjati oči; ein Auge riskieren na hitro/skrivaj pogledati; ganz Auge sein biti pozoren, pozorno gledati; ein Auge haben auf paziti na, zanimati se za, vreči oko na; spodleteti; keine Augen haben für ne imeti občutka za; seinen Augen nicht trauen ne verjeti svojim očem; so weit das Auge reicht do koder sega oko; jemandem Augen machen spogledovati se z
an: an den Augen ablesen brati iz oči
aus: aus den Augen verlieren izgubiti iz oči; aus den Augen, aus dem Sinn izpred oči, iz misli
in: im Auge behalten opazovati; ins Auge fassen opazovati; načrtovati, razmišljati o; ins Auge springen pasti v oči, biti opazen; ins Auge gehen imeti nezaželene posledice; im Auge haben imeti pred očmi, predočiti si
mit: mit bloßem Auge s prostim očesom; mit offenen Augen z odprtimi očmi; mit den Augen verschlingen požirati z očmi; mit einem blauen Auge davonkommen poceni jo odnesti
unter: unter vier Augen med štirimi očmi; unter meinen Augen pred mojimi očmi; unter die Augen treten stopiti/priti pred oči
vor: vor/unter meinen Augen pred mojimi očmi; vor Augen haben imeti pred očmi, predočiti si; vor Augen halten/führen predočiti (si); mir wurde schwarz vor den Augen stemnilo se mi je pred očmi

augure [ogür] masculin, histoire avgur, vedež; vedeževalec; (pred)znak, znamenje

oiseau masculin de bon, de mauvais augure oseba, ki prinaša dobre, slabe novice
être de bon, de mauvais augure naznanjati, pomeniti srečo, nesrečo
cela n'est pas de bon augure to ne naznanja nič dobrega
être bon augure biti dober vedeževalec
en accepter l'augure upati, da se bo napovedani dogodek uresničil
on dit que l'automne sera très beau; j'en accepte l'augure pravijo, da bo jesen zelo lepa; upam, da bo res tako

Aurēlius 3 (prim. aurōra) Avrelij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb.

1. C. Aurelius Cotta Gaj Avrelij Kota, konz. l. 252 in 248, znameniti poveljnik na Siciliji v prvi punski vojni: Val. Max.

2. M. Aurelius Cotta Mark Avrelij Kota; opravljal je več oblastniških služb v času druge punske vojne in bil poslanec pri mak. kralju Filipu III.; umrl je l. 201: L.

3. C. Aurelius Cotta, konz. l. 200; vodil je rim. vojsko zoper gornjeitalske Galce, ki jih je Hamilkar naščuval k vojni zoper Rimljane; ni si priboril posebne slave, ker je sovražnike že pred njegovim prihodom porazil pretor Furij: L.

4. L. Aurelius Cotta Lucij Avrelij Kota, tr. pl. l. 154, konz. l. 144, znani lakomnež (in ves zadolžen), kateremu je bil hud nasprotnik Scipion Emilijan: Ci., Val. Max.

5. L. Aurelius Cotta, tr. pl. l. 95, govornik, ki ga je Ciceron grajal zaradi grobega jezika, ki se je nagibal k starinskosti Ci.

6. C. Aurelius Cotta, roj. okoli l. 124, prijatelj ljudskega tribuna Livija Druza, po čigar usmrtitvi l. 91 je odšel v pregnanstvo in se vrnil l. 82. Kot konz. l. 75 je predlagal, naj se odpravi Sulov zakon, ki je bivšim ljudskim tribunom prepovedoval prevzemati druga oblastništva. Umrl je nenadno l. 74 kot prokonz. v Galiji. Ciceron hvali njegovo zgovornost in ga navaja kot govornika v svojih knjigah De oratore, kot akademika pa v 3. knjigi De natura deorum: Ci.

7. prejšnjega brat M. Aurelius Cotta je l. 74 poveljeval pod Lukulom v vojni zoper Mitridata, a je bil na morju in na kopnem pri Halkedonu premagan. Potem ko se je vrnil v Rim, je tožil svojega kvestorja Opija zaradi podkupovanja, Ciceron pa ga je zagovarjal; pozneje je bil Avrelij sam obsojen zaradi izsiljevanja v Bitiniji: Val. Max.

8. obeh prejšnjih brat L. Aurelius Cotta; kot pretor l. 70 je sprožil zakon, da smejo poleg senatorjev tudi vitezi in tribuni aerarii biti sodniki v civilnih in zaglavnih pravdah; l. 66 je tožil za prihodnje leto izvoljena konzula de ambitu, zaradi česar sta bila odstavljena, sam pa je dosegel l. 65 konzulstvo, l. 64 pa cenzorstvo. Bil je Ciceronov prijatelj, pozneje Cezarjev privrženec; svoja zadnja leta je preživel v samoti: Ci., S., Suet.

9. M. Aurelius Scaurus Mark Avrelij Skaver, l. 105 premagan in ujet od Cimbrov v Galiji, potem usmrčen, ker je pred njihovim kraljem Bojorigom slavil nepremagljivost Rimljanov; Ciceron ga hvali kot govornika: Ci., Vell., T.

10. M. Aurelius Cotta Messalinus Mark Avrelij Kota Mesalin, sin slavnega govornika Mesale; Avrelijev rod ga je posinovil in sprejel v rod njegove matere; bil je Ovidijev prijatelj in Tiberijev privrženec ter je živel zelo razkošno in razuzdano, zaradi česar je obubožal: T.; enemu njegovih sinov je ces. Neron odmeril letni dohodek: T. — Kot adj.: via Aurelia Avrelijeva cesta, imenovana po graditelju (nekem sicer neznanem Avreliju) je držala od Janikulskih vrat (porta Ianiculensis) do Pize, pozneje do Arelate: Ci., lex Aurelia
a) iudicaria Avrelijev (pod 8. omenjenega pretorja L. Avrelija) zakon o sodstvu: Ci.
b) de ambitu (zakon neznanega predlagatelja): Ci. ep., Forum Aurelium Avrelijev trg, etrursko mestece ob Avrelijevi cesti nedaleč od starega tarkvinskega mesta (Tarquinii): Ci., Aurelium tribunal na rim. forumu: Ci.

auricula (vulg. ōricula) -ae, f (demin. auris) ušesce, uho, uhelj, ušesni hrustanec: auriculam mordicus auferre Ci., auricula infima Ci. ali extremum auriculae Vulg. uhvica, auriculae molles H., oppono auriculas H., demitto auriculas, ut iniquae mentis asellus H., alicui ad auriculas versari Corn. komu prav pred ušesi biti, muris auriculae summae Plin. ušesni konici, auriculam alicuius tangere Vulg. (o Kristusu) dotakniti se ušesa koga (da bi ga ozdravil), toda auriculam alicui tangere Sen. ph. koga za uhvico prijeti, potegniti (da bi ga česa spomnil); met. v pl. = blagovoljen posluh, uslišanje: deorum auriculas emere Pers.

auris -is, f (nam. *ausis; prim. gr. οὖς dor. ὦς, lat. auscultō, sor. tudi audiō)

1. uho: auribus si parum audies Ca., aures, cum sonum percipere debeant, in altis corporum partibus collocatae sunt Ci., aures superbae L., aures aselli O. ali asininae Hyg., auris ima Plin. uhvica, nunc primum aures tuae hoc crimen accipiunt? Ci., auribus accipere aliquid Pl., Ter., Ci., N. (za)slišati kaj, accipere aliquid benignis auribus Pl. ali secundis auribus L. ali propitiis auribus Sen. rh. ali aequis (parum aequis) auribus T., Plin. iun. rad kaj slišati (poslušati), pronis auribus accipi T. radovoljno uslišan biti, naspr. accipere aliquid sinistris auribus L. ali adversis auribus L., Ps.-Q. nerad kaj slišati (poslušati), aequis auribus audire Cu., non secundis auribus audiri L., auribus avidissimis excipere laudes alicuius Plin. iun. željno poslušati hvale, ki se dajejo komu, arrigere aures Ter., aures erigere Ci., adhibere aures aliquo Pl. ali ad aliquid Lucr. ušesa naravnati na kaj, studium atque aures adhibere Ci. nuditi... dovzetno uho, admovere aurem Ci. uho nastaviti, zvesto poslušati, mentes suas, non solum aures ad vocem alicuius admovere Ci., servire auribus alicuius C. ali dare aliquid auribus alicuius Trebonius in Ci. ep. govoriti po volji komu, dicere alicui aliquid in aurem Ci. ap. Macr., H. na uho = potihoma, in aurem utamvis otiose dormire Ter. ali in dexteram aurem dormire Plin. iun. na obeh ušesih (na desnem ušesu) spati = brezbrižno spati, frustra surdas aures fatigare Cu. gluhim ušesom pripovedovati = „bob ob steno metati“, ferunt aures hominum illa, quae iucunda et grata, laudari Ci. ušesa so dovzetna za hvalo tega, kar je ljubeznivo in prijetno, implere aures alicuius L., Cu. ogluševati koga (toda gl. pod 2. a), muliebris vox mihi ad aures venit Pl. glas... mi je prišel na uho, pervenit aliquid ad aures alicuius N., O. komu pride kaj na uho, kdo kaj izve, praebere aures alicui rei L., O. = aurem praestare alicui Mart. = aures dare alicui Enn. ap. Non., Ci. ep., Sen. tr., Val. Fl. ali aures dedere alicui Ci. prisluhniti komu ali čemu, aures respuunt aliquid Ci. ušesa nočejo česa slišati, auribus respuere aliquem Ci. = surdas reddere aures alicui Ter. ogluševati koga, strepunt aures clamoribus L. v ušesih doni vikanje, aurem (alicuius) vellere V., H. ali pervellere Val. Max., Sen. ph. za uho potegniti koga (da bi ga česa spomnil).

2. met.
a) večinoma v pl. ušesa = (po)sluh, po sluhu umerjena sodba, okus: aures elegantes Ci., tritae aures (vajeno uho) hominum nostrorum Ci., Atticorum aures teretes et religiosae Ci., aures tam inhumanae tamque agrestes Ci., vulgi aures praeparare Cu. sodbo, ingenium... temporis eius auribus accommodatum T. okusu, durae auris homines, arbitrio consilioque auris uti Gell., aures alicuius implere Ci., T. povsem zadovoljiti okus koga, in Maeci descendere iudicis auris H., (o pesmih) priti pred uho ocenjevalca Mecija = podvreči se njegovi sodbi.
b) poslušalec: cum tibi sol tepidus plures admoverit aures H.

3. pren. odgrinjača pri plugu: binae aures, duplici aptantur dentalia dorso V.

aurore [orɔr] féminin jutranja zarja, zora; figuré začetek

aurore boréale, polaire severni, polarni sij
couleur féminin aurore zlato rumena barva
se lever à l'aurore vsta(ja)ti ob zori
être à l'aurore de la vie biti na začetku svojega življenja

aus² Adverb

1. (beendet) pri koncu, končan; es ist aus konec je

2. Licht: ugasnjen

3. (draußen) zunaj, ven; aus sein biti zunaj; aus gehen iti ven

4. von (hier) aus od (tu) von mir aus kar se mene tiče, zavoljo mene; von sich aus sam od sebe; von Haus aus pravzaprav; bei jemandem ein und aus gehen biti domač, biti kot doma, biti (kje) kuhan in pečen; weder ein noch aus wissen ne vedeti ne naprej ne nazaj

ausdehnen raztegniti, raztezati (sich se), širiti, razširiti (sich se); ein Gesetz auf: razširiti na; eine Frist, Lieferzeit, Ferien: podaljšati; sich ausdehnen (über) biti razširjen; sich ausdehnen auf obsegati (kaj)

ausencia ženski spol odsotnost, nenavzočnost; ločitev; manjkanje, izostanek

hacer ausencia biti za nekaj časa odsoten
brillar por su ausencia pozornost zbuditi (izkazati se) zaradi svoje odsotnosti
en ausencia del gato se divierten los ratones če mačke ni doma, miši plešejo
ausencias causan olvido, larga ausencia causa el olvido daleč od oči, daleč od srca
tener buenas (malas) ausencias biti na dobrem (slabem) glasu

ausfallen^*

1. (herausfallen) Haare, Zähne: izpadati, izpasti

2. (wegfallen) odpasti, (aussetzen) izpasti, odpovedati

3. (enden) iziti se, končati se (gut/schlecht ausfallen dobro/slabo se končati); Resultat: gut/schlecht ausfallen biti dober/slab

4. Chemie obarjati se, oboriti se