Franja

āgnōscō , starejše adgnōscō, -ere, āgnōvī, āgnitum (ad in gnōscere = nōscere)

1. spozna(va)ti, zazna(va)ti: veteris vestigia flammae N., non potuit haec animus in corpore inclusus agnoscere Ci., auribus ut nostros possis agnoscere cantus Ci. poet. ali gemitum, sonitum, sonum V. zaznati, slišati, agn. voltūs V., accipio agnoscoque deos (roko bogov) V., id facillime accipiunt animi, quod agnoscunt Q.; deum agnoscis ex operibus eius Ci., agnosco ex me Ci. sam na sebi izkušam, cum idem aspexit agnovitque in alio Ci.; z ACI: agnovit se deceptum esse V.; z odvisnim vprašanjem: agnoscere videmini, qui haec fecerint Ci.

2. (zopet) spozna(va)ti, domisliti (domišljati) se česa: nomine audito extemplo agnovere virum L., fuit non nemo, qui agnosceret Thyum N., ag. matrem, suos, clipeos, Troiam V., veterem Anchisen agnoscit amicum V., agnorunt signa recepta suos O., paulatim redeunte animo circumstantes amicos agnoverat Cu., iam agnosco Graecum Ci. zopet spoznavam grščino, ipse rem agnoscet et flagitiorum suorum recordabitur Ci., agnoscit animus illa reminiscendo Ci.; po čem spozna(va)ti: navis..., quae ex insigni facile agnosci poterat C., cultu regio agnosci Cu.

3. prizna(va)ti, spozna(va)ti za kaj: necdum enim agnoverat eum (filium), qui postea regnavit L., filium reliquerat Leotychidem, quem ille natum (ob njegovem rojstvu) non agnorat, eundem moriens suum esse dixerat N., Aeacon agnoscit summus prolemque fatetur Iuppiter esse suam O., agn. sortilegos, gloriam facti, deorum cognationem Ci., cuius (Iovis) oraculo agnoscor Cu.; s predik. acc.: an me... non agnoscetis ducem? L., Iovis... mendacium, Alexandrum filium agnoscentis Cu.; v pass. s predik. nom.: reversus imperator, qui privatus exieras, agnosceris Plin. iun.; priznavati = ne tajiti, prista(ja)ti na kaj, pritegniti čemu, pritrditi komu kaj: facinus, quod nulla barbaria possit agnoscere Ci. odobravati, fortunae... meae fortasse minus expediat adgnoscere crimen quam abnuere T.; z ACI: et ego ipse me non esse verborum admodum inopem agnosco Ci. ep., agnoscunt duos et triginta interisse Cu.

Opomba: Po naliki tvorjeni obliki: āgnōtus (nam. āgnitus) Pac. ap. Prisc., āgnōtūrus (nam. āgnitūrus) S. ap. Prisc., Serv. Skrajšane oblike: āgnōrunt, āgnōsse (= āgnōvērunt, āgnōvisse) O., āgnōrat (= āgnōvērat) N.

āgnus -ī, m jagnje, jagenjček: Ci. idr., inter audaces lupus errat agnos H., agnus mas idemque femina L.; kolekt.: villa abundat... agno Ci. z jagnjeti; preg.: lupo agnum eripere postulant Pl. = zahtevajo nekaj nemogočega.

Opomba: Po Fest. in P. F. je bila ta beseda v najstarejših časih masc. in fem.

agognare v. tr. (pres. agogno) hrepeneti, koprneti, hlepeti:
agognare la ricchezza hlepeti po bogastvu
raggiungere la meta agognata doseči zaželeni cilj

Agōnālia -ium in -ōrum, n (agere) agonalije, Agonijev praznik, po odredbi Nume Pompilija obhajan dne 9. I., 20. V. in 10. XII. na čast Janu Agoniju (Agōnius = nadzornik človeških del in opravil): Macr., P. F. Od tod adj. Agōnālis -e,

1. agonalijski: dies (pl.) Varr., dies (sg.) ali lux O., Circus Don. Cezar Aleksander ga je zgradil na mestu, kjer se je prej ob agonalijah žrtvovalo.

2. ki spada k tekmovalnemu boju: coronae Serv.

Agōnēnsis -e (Agōnus) agonski,

1. porta Ag. Agonska vrata v Rimu, sicer imenovana porta Collina ali Quirinalis: P. F.

2. Salii Agonenses agonski Salijci, svečeniki, ki so službovali na Agonskem griču (mons Agōnus, po Fest. in P. F. Quirinalis): Varr.

agōnia -ōrum, n (agere)

1. darilna živina: pecus antiquus dicebat „agonia“ sermo O.

2. Agōnia -ōrum, n (= Agōnālia): Varr., O. ali Agōnium -iī, n: P. F. agonije ali agonij, Agonijev praznik, po odredbi Nume Pompilija obhajan dne 9. I., 20. V. in 10. XII. na čast Janu Agoniju (Agōnius = nadzornik človeških del in opravil).

agrārius 3 (ager) poljski: via Icti. poljska pot (kot zasebna pot, naspr. via publica), mensor (pri zemljemerskih piscih) zemljemerec, operarius Vulg., parentes Aur. epit. ki živi na kmetih, stationes Amm. (vojaške) poljske straže, tudi samo agrāriae (sc. stationes) -ārum, f: Veg.; ki se tiče državnega zemljišča (ager publicus): lex Ci., L., Icti., tudi samo agrāria (sc. lex) -ae, f: Ci. ep. predlog zakona o razdelitvi državnega zemljišča, triumvir L. triumvir, ki vodi tako razdelitev, facultas Ci. ep. možnost, izvesti tako razdelitev, largitio Ci. ep. obilna porazdelitev državnega zemljišča, seditiones L. upori zaradi razdelitve državnega zemljišča, rem agrariam temptare Ci. truditi se za tako razdelitev, huic toti agrariae rationi adversari Ci. ep. vsemu temu namenu razdelitve državnega zemljišča; subst. agrāriī -orum, m agrarna stranka, pospeševalci zakonov o razdelitvi državnega zemljišča, ker so si obetali, da bodo po teh zakonih dobili kaj zemlje, pristaši razdelitve državnega zemljišča: Ci., L.

agreement [əgrí:mənt] samostalnik (to, with s)
soglasnost, sloga, skladnost; sporazum; dogovor, pogodba

to be in agreement ujemati, skladati, razumeti se
by agreement po dogovoru
to come to (ali make) an agreement sporazumeti se
by general (mutual) agreement po splošnem (medsebojnem) dogovoru
as per agreement po dogovoru, sporazumno
pooling agreements skupna korist

agricola -ae, m (ager in colere) poljedelec, kmet(ovalec): assiduus Ci., homo imperitus morum, agricola et rusticus Ci. (prim. agrestis 3); deus agricola ali caelites agricolae Tib. zaščitnik(i) polj (poljedelstva). Kot nom. propr. Cn. Iulius Agricola Gnej Julij Agrikola, ces. namestnik v Britaniji od l. 77 do 85 po Kr., Tacitov tast: T.

Opomba: Gen. pl. agricolûm: Lucr.

Agrigentum -ī, n (ὁ Ἀκράγας; lat. obl. je pretvorba iz gr. acc. Ἀκράγαντα) Agrigent, cvetoče mesto na južni obali Sicilije: Ci., L.; redko v gr. obl. Acragās (Agragās), tudi Acragāns -antis, acc. -anta, m Akragant (Agragant): O., V. (pri katerem nekateri pišejo Agragans, obliko, nastalo pod vplivom odvisnih sklonov in izpričano po medičejskem rokopisu), Mel., Plin. Od tod adj.

1. Agrigentīnus 3 agrigentski: Plin., Amm.; pl. subst. Agrigentīnī -ōrum, m Agrigentčani, preb. Agrigenta: Ci.

2. Acragantīnus (Agragantīnus) 3 (Ἀκραγαντῖνος) akragantski (agragantski), iz Akraganta: Empedocles Lucr., portae Agragantinae (drugi berejo Agragentinae, Agragianae ali Acragianae) Ci. vrata, ki vodijo v Agragant; pl. subst. Acragantīnī -ōrum, m Akragantčani: Plin.

agrimōnia -ae, f (gr. ἀγρεμώνη, po ljudski etim. iz ager) bot. strček, tresilka: Cels. (drugi berejo argemōnia ali argimōnia).

agripeta -ae, m (ager in petere)

1. „poljelovec“ = naselnik, ki skuša po kakem zemljiškem zakonu dobiti kos zemljišča: Ci. ep.

2. = κληροῦχος, naselnik, ki se priseljuje: Ci.

Agrippīna -ae, f (Agrippa) Agripina, rim. žensko ime. Poseb. znane so:

1. Tiberijeva žena, hči Marka Vipsanija Agripe in njegove prve žene Pomponije: Suet.

2. blaga hči istega M. Vipsanija Agr. in njegove tretje žene Julije, Germanikova žena in mati cesarja Kaligule: T., Suet.

3. njena izprijena hči, poročena prvič z Gnejem Domicijem Ahenobarbom, ki mu je rodila Lucija Domicija (poznejšega cesarja Nerona), drugič poročena s cesarjem Klavdijem, svojim stricem; l. 60 po Kr. usmrčena na povelje sina Nerona: T., Suet. Njen rojstni kraj v ubijski pokrajini (oppidum Ubiorum) je postal l. 50 po Kr. rim. naselbina Colōnia Agrippinēnsis: T. ali samo Agrippina: Aur., Amm. Agripinska Kolonija, Agripina (Kolonija, nem. Köln ob Renu). Preb. tega mesta Agrippīnēnsēs -ium, m Agripinci: T.

agrōstis acc. -in, f (gr. ἄγρωστις) krmna trava, ki raste kot plevel po njivah: Ap. h.

agua ženski spol voda; dež; figurativno solze; figurativno nekoristna stvar; figurativno sreča

agua acídula, agua agria slatina, kisla voda
agua amarga grenčica
agua bendita blagoslovljena voda
agua boricada borova voda
volverse agua de cerrajas (fig) spodleteti, po vodi iti (nade)
agua (de) Colonia kolonjska voda
agua común voda iz vodnjaka
agua corriente tekoča voda, vodovodna voda
agua cruda trda voda
agua delgada mehka voda
agua dulce sladka (pitna) voda
agua estancada zaježena ali mačvirna voda
agua de fuente studenčnica
agua fuerte jedka voda; jedkanica
agua gaseosa sodavica
agua de leche sirotka
agua de limón limonada
agua lluvia, agua llovediza, agua pluvial deževnica
agua de mar morska voda
agua mineral mineralna voda, slatina
agua muerta močvirna voda
agua nieve snežnica
agua potable pitna voda
agua de río, agua fluvial rečna voda
agua rosada rožna voda
agua de Seltz sodavica
agua viva tekoča voda
como agua na pretek
agua arriba po vodi navzgor, proti vodi; fig nerad, nevoljen; težaven
más claro, agua (fam) jasno ko beli dan
el agua se alza dež ponehuje
bailar el agua delante de alg. vse napraviti, da bi komu ustregli, na vse načine se mu dobrikati
desear come el agua de mayo z velikim hrepenenjem želeti
echar agua en el mar vodo v Savo nositi, brez potrebe (koristi) se truditi
echar (botar) al agua (mor) sploviti ladjo v morje
estar con el agua hasta la boca v veliki nevarnosti biti
estar hecho un agua pošteno (o)znojiti se
estar como el pez en el agua dobro se počutiti (ko riba v vodi)
hacer agua vodo puščati (ladja); fam scati
hacer agua por u/c bahati se z
se le hace (un) agua la boca sline se mu pocede
hará agua deževalo bo
¡hombre al agua! nekdo je padel v morje (s krova ladje)!, na pomoč!
parece que no enturbia el agua videti je, kot da ne zna do pet šteti
parecerse como dos gotas de agua biti si podoben kot jajce jajcu
sin decir agua va nepričakovano, nenadoma
nadie puede decir de esta agua no beberé človek se ne sme nikdar zareči; zarečenega kruha se več pojé kot pečenega
aguas pl vodovje, vodé; mineralna voda; urin; vodni razor (za ladjo); močenje, napajanje; sijaj dragih kamnov
agua jurisdiccionales teritorialne vode
agua termales toplice
techo a dos agua dvojna streha
entre dos aguas neodločen
hacer aguas urinirati, scati
seguir las aguas de algn koga zasledovati

Aiāx -ācis, m (Αἴας) Ajak, junaško ime pri Hom.:

1. mali Ajak, sin lokridskega kralja Oileja, zato imenovan Aiax Oīle͡us ali Oīleī in Oīleōs (sc. filius) ali Locrus ali Narycius (po rojstnem mestu Nariku, Naryx): Ci., V., O., Hyg.

2. veliki Ajak, sin Eginjana in salaminskega kralja Telamona, Tevkrov brat, za Ahilom najmočnejši in najsilnejši junak v gr. vojski pred Trojo: Pl., Ci., Telamonius O.; meton. Aiax (sc. Telamonius),
a) naslov Enijeve tragedije: Ci., Varr. in nedokončane tragedije cesarja Avgusta: Suet.
b) Cyzicenorum Aiax Ci. Timomahova slika pri Cizičanih.

aide [ɛd] féminin pomoč, podpora; masculin, féminin pomočnik, -ica, pomožna moč, pomagač, asistent

aide masculin de camp pribočnik, adjutant
aide masculin de cuisine kuharski pomočnik
aide féminin immédiate takojšnja, prva pomoč
aide féminin soignante bolniška strežnica
avec l'aide de mon frère s pomočjo mojega brata
à l'aide de s pomočjo, s, z
couper quelque chose à l'aide des ciseaux razrezati kaj s škarjami
à l'aide! na pomoč!
j'ai besoin de votre aide potrebujem vašo pomoč
appeler à son aide (po)klicati na pomoč
demander, recevoir de l'aide prositi za, dobiti pomoč
prêter aide à quelqu'un da(ja)ti komu pomoč, pomagati komu
venir en aide à quelqu'un komu na pomoč priti

air¹ [ɛə] samostalnik
zrak, atmosfera; vetrič, prepih; videz, vedenje, obnašanje; arija, napev, melodija

to be in the air biti v nejasnem položaju
to be (ali go) on the air govoriti, oddajati se po radiu
by air po zraku, z letalom
to beat the air zaman si prizadevati, prazno slamo mlatiti
air bed pnevmatična žimnica
castles in the air gradovi v oblakih
air cleaner zračni filter
air express ekspresna avionska pošiljka
Air Force zračno brodovje
to give o.s. airs šopiriti se
ameriško, sleng to give s.o. the air odpustiti koga
to go up in the air razburiti, razjeziti se, pobesneti
in the open air na prostem
to keep s.o. in the air pustiti koga v negotovosti
on the air po radiu
to put on airs šopiriti se
quite in the air čisto negotovo
to take the air iti na sprehod
the matter takes air zadeva prihaja na dan
to vanish (ali melt) into thin air izginiti kot kafra
to walk (ali tread) on air biti ves srečen; zibati se v sreči
air waybill avionski tovorni list

air-borne [ɛ́əbɔ:n] pridevnik
leteč

to become air-borne vzleteti
air-borne disease bolezen, ki se prenaša po zraku
air-borne survey snemanje iz zraka

aire moški spol zrak, vzduh, veter, prepih; zunanjost, videz, izraz; poteze v obrazu; takt, arija, melodija, pesem; nadutost, domišljavost; domače kap

aire de familia družinska podobnost
aire popular ljudska pesem (popevka)
aire de taco predrznost
al aire libre na prostem, pod milim nebom
de buen aire dobre volje
con aire živahno
en el aire takoj
azotar el aire delati brez smisla
creerse de aire vse slepo verjeti
dar con aire kričati, udrihati
darle a uno aire biti zadet od srčne kapi
darle a uno el aire de a/c domnevati kaj
darse (ali darle) aire al alg. nekoliko podoben biti komu
dejar a uno en el aire oslepariti, prevarati koga
estar en el aire neodločen biti
estar con el pie en el aire biti v negotovosti; nameravati oditi
fabricar en el aire, hacer castillos de (ali en el) aire zidati gradove v oblake
guardarle (ali llevarle) el aire a alg. prilagoditi se komu, ukloniti se
hablar al aire gluhim ušesom (stenam) govoriti
hace aire hud veter piha, močno piha
hacer aire a alg. pahljati koga; v nadlego komu biti, nadlegovati
hender un cabello en el aire dlako cepiti
llevar el aire takt držati
el aire se lleva las palabras besed ni treba jemati resno
matarlas en el aire ničesar se ne strašiti
mudar (de) aire(s) klimo menjati; pobegniti
mudarse a cualquier aire biti zelo nestanoviten
múdase el aire razmere se spreminjajo
ofenderse del aire jeziti se zaradi vsake malenkosti (za prazen nič)
temerse del aire bati se vsake malenkosti
tener la cabeza llena de aire biti zelo domišljav
tomar el aire iti na svež zrak, iti na sprehod
tomarse del aire čutiti se takoj užaljenega
aires pl šege, navade, običaji, vedenje; klima; ozračje; domišljavost
andar por los aire biti neviden
beber los aire (por) koprneti (po)
darse aire de gran señor igrati velikega gospoda
tomar los aire iti na letovišče
¿qué aire le traen por acá? kaj vas je privedlo semkaj?