Franja

šelè only; not earlier than; as late as; not until, not till; only then, not before

šelè ko... only when..., no sooner than...
šelè danes only today
šelè davi only this morning
šelè včeraj not till yesterday, no earlier than yesterday, only yesterday
šelè jutri not till tomorrow
šelè leta 1951 as late as 1951
šelè pred enim letom no more than a year ago
šelè teden dni pozneje not until a week later
prišel je šelè pred dvema dnevoma he arrived only (ali pogovorno only arrived) two days ago
vrnil se je šelè, ko... he didn't return before...
to je treba šelè dokazati that remains to be proved
pridem domov šelè ob 11-ih I'll not be home till 11
šelè ko so bili vsi odšli, sem odkril... it was not until (after) everyone had gone that I discovered...
videl sem jo šelè včeraj I only saw her yesterday, I didn't see her before yesterday
šelè predvčerajšnjim sem dobil tvoje pismo I didn't receive your letter until the day before yesterday
poročila se je šelè pred kratkim she got married quite recently, she's only been married a short time
kaj šelè... (= da ne rečem nič o...) to say nothing of..., let alone..., never mind...
ni mogla narediti koraka, kaj šelè zbežati she could not move a step, never mind run away

šènt (šénta) m

1. evf. (hudič) diavolo

2. pren. (izraža odklonilni odnos do osebe ali stvari):
bomo videli, kaj si bo ta šent še izmislil vedremo cosa inventa questo minchione
doma ima vsega šenta a casa tiene la roba più disparata

3. pren. (v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve, začudenje, čustveno prizadetost, jezo)
ni šenta, da bi tega ne naredil certo che lo farò
šent, kako si suh! accipicchia quanto sei magro!
da bi te šent il diavolo ti porti!

šést six

ni še šést let star he is not six yet
6:1 (= zanesljivo) six to one
pomnožiti s šést to sextuple, to multiply by six

škandál scandal

povzročitelj škandála scandalizer
škandál je, da... it is a scandal that...
dogodil se je velik škandál a great scandal occurred
napraviti, povzročiti škandál to raise (ali to give rise to), to cause a scandal
škandalčki scandalous stories pl
ali ni škandál, da... is it not a scandal (ali pogovorno isn't it scandalous) that...

škoda² [ó] schade
škoda je/bi bilo es ist schade/es wäre schade …
tega ni škoda um das ist es nicht schade
za to mi je škoda časa dafür ist mir meine Zeit zu schade

škóda damage; harm, detriment, prejudice; injury; arhaično scathe; (izguba) loss

v mojo škódo to my detriment
v škódo, na škódo koga to the prejudice of someone; to the detriment of someone
na škódo zdravja to the detriment of (one's) health
kakšna škóda! what a pity!
tisočkrat škóda it is a thousand pities!
velika (majhna) škóda heavy (light) damage
delna škóda partial damage
popolna škóda total damage
zanemarljiva škóda negligible damage
več škóde kot koristi more harm than good
ocenitev škóde assessment of damage
vojna škóda war damage
zavarovanje proti škódi insurance against damages
povračilo škóde indemnification, indemnity
škóda (je) zanj (= da smo ga izgubili) it is a pity that we have lost him, he is greatly missed
škóda je it is a pity
zelo škóda je it is a thousand pities
prav škóda je, da... it is much to be regretted that...
kako škóda, da tega niste rekli prej! what a pity you did not say so beforehand!
škóda je je za to she is too good for that
škóda, da niste mogli priti too bad (that) you couldn't come
nobene škóde ni bilo there is no harm done
biti obsojen na povrnitev škóde to have damages awarded against one
ta škóda se mora popraviti this damage must be repaired
popraviti škódo to make good a loss, to repair a loss
povzročiti škódo to cause a loss
jamčiti za škódo to guarantee against loss
kriti škódo to cover a loss
ugotoviti škódo to ascertain the damage
prizadeti komu škódo to inflict damage on someone
oceniti škódo to estimate the damage
prodajati v svojo škódo to sell under prime cost, to sell at a loss
utrpeti škódo, biti na škódi to suffer damage (ali injury, loss), to lose, to be a loser, to come off a loser
zaradi malenkostne koristi utrpeti škódo to cut off one's nose to spite one's face
oceniti (poprečno) škódo pri prometni nesreči to adjust an average
škóda človeka izmodri you learn from your mistakes

škóda dommage moški spol , endommagement moški spol , dégâts moški spol množine ; ravage moški spol , avarie ženski spol ; détriment moški spol , préjudice moški spol , désavantage moški spol ; perte ženski spol

(kakšna) škoda! (quel) dommage!
materialna škoda dégât matériel
pomorska škoda avarie ženski spol
požarna škoda dommage(s) (ali dégâts) causé(s) par l'incendie (ali le feu), sinistre moški spol
vojna škoda dommages de guerre
na škodo aux dépens, au détriment, au préjudice, au (grand) dam de
ni ga škoda ce n'est pas une perte (ali un malheur, un mal)
brez škode za sans préjudice de, sans faire tort à, nonobstant
imeti, trpeti škodo subir (ali éprouver) un dommage
napraviti, povzročiti, prizadeti škodo causer du dommage (ali des dégâts), porter prejudice à, faire tort, nuire à
popraviti škodo réparer un dommage
v škodo komu hoditi empiéter sur les droits de quelqu'un, marcher sur les plates-bandes (ali les brisées) de quelqu'un
zavarovanje proti škodi assurance ženski spol contre les dommages, assurance-sinistre ženski spol

šóla school; educational establishment; (stavba) schoolhouse, school; (poučevanje) schooling, teaching; (tečaj) course

v šóli at school
v šólo to school
osnovna šóla elementary (ali primary) school
srednja šóla secondary school, (zasebna) public school, (z internatom) boarding school
klasična srednja šóla grammar school
srednja šóla klasične smeri classical side (of a secondary school)
srednja šóla realne smeri modern side (of a secondary school)
deška (dekliška) šóla boys' (girls') school
mešana šóla mixed school; coeducational school
višja srednja šóla (5.-8. razred) ZDA high school
glasbena šóla music school
gospodinjska šóla school of domestic science
jahalna šóla riding school, manege, manège
konfesionalna šóla denominational school
kmetijska šóla school of agriculture
nadaljevalna šóla continuation school, extension college
strokovna šóla vocational (ali professional) school
šoferska šóla driving school, school of motoring
tehniška šóla technical school
trgovska šóla commercial school
učiteljska šóla teachers' training college, ZDA normal college
vojaška šóla military school, military academy
večerna šóla evening (ali night) school, evening classes pl
mala šóla nursery school, kindergarten, preschool
dan brez šóle (pouka) day off (school), school holiday
dorasel za šólo of school age
danes ni šóle (pouka) there is no school today, there are no lessons today
šóle (pouka) je konec school is over
naša šóla se bo končala 30. junija in zopet začela 15. septembra our school breaks up (ali closes) on June 30th and will reopen (ali reassemble) on September 15th
ti ne boš za šólo school is not for you
hoditi v šólo to go to school, to be at school
iti skozi trdo šólo (figurativno) to go through the mill
končati, zapustiti šólo to leave school
izključiti iz šóle to expel from school
obiskovati šólo to attend (a) school
zamuditi šólo (pouk) to be late for school
neupravičeno izosta(ja)ti iz šóle (»špricati«) to play truant, to cut school, ZDA žargon to play hooky
biti med najboljšimi v šóli to be near the top in school
vsaka šóla nekaj stane (figurativno) we learn by experience

šóla¹ (-e) f

1. scuola; istituto:
hoditi v šolo andare a scuola, frequentare la scuola
vpisati se v šolo iscriversi a una scuola
izključiti iz šole espellere dalla scuola
administrativna, kmetijska, pomorska, učiteljska šola scuola amministrativa, istituto di agraria, istituto nautico; istituto magistrale
glasbena šola liceo musicale
plesna šola scuola di ballo
osemletna šola scuola ottennale, dell'obbligo
državna, privatna, samostanska šola scuola statale, privata, conventuale
osnovna, srednja šola scuola elementare, scuola media
večerna šola scuola serale
visoka, višja šola università, scuola superiore
internatska šola scuola convitto
šola za medicinske sestre scuola per infermiere
šola za tolmače scuola per traduttori e interpreti
celodnevna šola doposcuola
dopisna šola scuola per corrispondenza
nedeljska šola scuola domenicale; rel. dottrina della domenica
poklicna šola avviamento professionale
poletna šola scuola estiva
šport. visoka šola jahanja alta scuola di equitazione
pren. enajsta šola scuola di vita
žarg. špricati šolo marinare la scuola
leteti iz šole essere sospeso dalla scuola
iti h komu v šolo andare a scuola da qcn., essere allievo di qcn.
vzeti koga v šolo insegnare a qcn., essere maestro di qcn.
obesiti šolo na klin gettare lo studio alle ortiche
pog. biti skregan s šolo non sopportare la scuola
pren. to je bila draga šola è stata un'esperienza pagata cara
biti človek stare šole essere un individuo di vecchio stampo
iti skozi trdo šolo življenja avere una vita dura

2. (poslopje ustanove) scuola

3. pog. (pouk) scuola, istruzione:
danes ni šole oggi non c'è scuola

4. (pesniki, umetniki, filozofi, znanstveniki, ki imajo skupno doktrino, vzornika, učitelja) scuola:
psiht. freudovska psihanalistična šola la scuola psicanalitica freudiana
filoz. heglovska šola la scuola hegeliana
lit. parnasovska šola scuola parnassiana
med. salernska šola la scuola salernitana
um. sienska šola la scuola senese
lit. sicilijanska šola la scuola siciliana
PREGOVORI:
vsaka šola nekaj stane l'esperienza è madre della scienza

šolanj|e [ó] srednji spol (-a …) die Schulung (dopisno Fernschulung, strankinih kadrov Parteischulung, predhodno/poprejšnje Vorschulung); (izobraževanje) die Ausbildung (za poklic Berufsausbildung, vajencev Lehrlingsausbildung), die Heranbildung; (obiskovanje šole) der Schulbesuch, die Schulbahn, der Bildungsweg (šolanje ob delu zweiter Bildungsweg)
dodatek za šolanje die Erziehungsbeihilfe
šolar, ki je končal šolanje der Schulentlassene
uspešno zaključiti šolanje den [Schulabschluß] Schulabschluss machen
čas šolanja die Schulzeit
(obvezni Pflichtschulzeit)
stopnja šolanja die Schulstufe
udeleženec dopisnega šolanja der Fernschüler
začetek šolanja der Schuleintritt
ki ni več v starosti šolanja schulentwachsen

špaga samostalnik
1. neformalno (vrv) ▸ spárga, zsinór, madzagKer je bila kikla dolga, jo je potegnila v gubo navzgor in zavezala s špago, da je ni ovirala. ▸ Mivel hosszú volt a szoknyája, felhúzta és egy madzaggal megkötötte, hogy ne akadályozza.
S prsti je preveril, da je vozel na špagi dobro zategnjen. ▸ Az ujjaival ellenőrizte, hogy a spárgára kötött csomó szoros-e.

2. (telovadni element) ▸ spárgaObčinstvo ni moglo verjeti, s kakšno lahkoto naredi špago in izvaja druge telovadne prvine. ▸ A közönség nem tudta elhinni, milyen könnyedséggel megy le spárgába és kivitelez más tornaelemeket.

španska vas frazem
(nekaj neznanega) približek prevedka ▸ csukott könyv [teljesen ismeretlen vagy érthetetlen dolog]Zdaj sporazumevanje s pomočjo računalnika ni več španska vas. ▸ kontrastivno zanimivo A számítógép segítségével történő kommunikáció ma már nem ismeretlen dolog.
Vključiti pralni stroj je bila zanj španska vas. ▸ kontrastivno zanimivo Sejtelme sem volt, hogyan kell bekapcsolni a mosógépet.
Obvlada namreč samo polko, vsi drugi družabni plesi pa so zanj španska vas. ▸ kontrastivno zanimivo Csak polkázni tud, az összes többi társasági táncot távolról sem ismeri.

športno prislov
1. (o telesni aktivnosti) ▸ sportosanŠe vedno živim športno, vsak dan ali pretečem pet kilometrov ali igram tenis ali badminton ali grem s prijatelji v fitnes in v hribe. ▸ Még mindig sportosan élek, naponta öt kilométert futok, teniszezem, tollasozom vagy a barátaimmal konditerembe és a hegyekbe járok.
Svet športa jima ni tuj, saj se oba rada športno udejstvujeta in krepita svojo kondicijo. ▸ A sport világa nem idegen számukra, hiszen mindketten sportolnak és fejlesztik a kondíciójukat.
Sopomenke: atletsko

2. (o obliki vozila ali njegovih delov) ▸ sportosanUdobni in športno oblikovani sedeži so nastavljivi v vse smeri. ▸ A kényelmes és sportosan kialakított üléseket minden irányban állítani lehet.

3. (o stilu oblačenja) ▸ sportosanKer je tako dejavna, se rada oblači športno. ▸ Mivel annnyira tevékeny, szeret sportosan öltözni.

4. (o telesnem videzu) približek prevedka ▸ sportos alkatúSama namreč ne maram mini kril, ker sem bolj športno oblikovana, imam bolj razvita stegna. ▸ kontrastivno zanimivo Nem kedvelem a miniszoknyákat, mivel sportos testalkatom van, a combjaim izmosak.
Sopomenke: atletsko

5. (o obnašanju) ▸ sportszerűenGledalci so navijali za obe ekipi – športno in spoštljivo. ▸ A nézők mindkét csapatnak szurkoltak, sportszerűen és tiszteletteljesen.
V Mercedesovem taboru so športno prenesli poraz in priznali, da je Ferrari povsem zasluženo slavil v Melbournu. ▸ A Mercedes csapata sportszerűen viselte a vereséget, és elismerték, hogy a Ferrari megérdemelte a melbourne-i győzelmet.

štíri four

po štíri in štíri four by four
po vseh štírih on hands and knees
med štírimi očmi in private, confidentially, (med nama) between ourselves, between you and me, this is for your private ear
ura še ni štíri it isn't four (o'clock) yet
biti štíri leta star to be four (years old)
jesti za štíri to eat like a wolf
piti za štíri to drink like a fish
delati za štíri to work like a nigger
lesti po vseh štíriih to creep (ali to go) on all fours
upirati se z vsemi štírimi to oppose with might and main

študija samostalnik
1. (preučevanje) ▸ tanulmányV Ameriki so izvedli primerjalno študijo med starostniki. ▸ Amerikában összehasonlító tanulmányt végeztek az idősek körében. Študija ni prinesla dovolj oprijemljivih rezultatov, da bi bila mogoča končna odločitev. ▸ A tanulmány nem hozott elég kézzelfogható eredményt ahhoz, hogy végső döntés születhessen.
Povezane iztočnice: študija primera, študija izvedljivosti, klinična študija

2. (publikacija) ▸ tanulmányK svojim prevodom je napisal izčrpne spremne študije. ▸ Fordításaihoz átfogó kísérőtanulmányokat írt.Delo vključuje tudi obsežno študijo, ki opozarja na kontekst nastanka besedil. ▸ A munka egy terjedelmes tanulmányt is tartalmaz, amely a szövegek létrejöttének a kontextusára hívja fel a figyelmet.
3. v množini (raziskovalno področje) ▸ tanulmányPovezane iztočnice: študije spola, ženske študije

4. (risba) ▸ tanulmány, grafikai tanulmányV zadnjih letih življenja je ustvarjal abstraktne pastele in risbe s svinčnikom kot študije za slike lokvanjev. ▸ Élete utolsó éveiben absztrakt pasztell- és ceruzarajzokat készített, amelyek a tavirózsát ábrázoló festmények tanulmányai voltak.
Njegove risbe in skice so prave arhitekturne študije. ▸ A rajzai és a vázlatai igazi építészeti tanulmányok.
Med razstavljenimi risbami kustosi pozornost usmerjajo predvsem k študijam glav in rok dveh apostolov. ▸ A kiállított rajzok közül a kurátorok elsősorban a két apostol fejét és kezét ábrázoló tanulmányokra hívják fel a figyelmet.

5. (umetniški prikaz) ▸ tanulmány
Romana si nisem zamislil kot študije prostitucije. ▸ A regényt nem a prostitúció tanulmányaként képzeltem el.
Plesna predstava je tudi intimna študija potlačenih čustev, kar sporoča tudi naslov. ▸ A táncelőadás – ahogy azt a címe is sugallja – az elfojtott érzelmek intim tanulmánya is.
Poleg posebnih učinkov bo film občinstvu ponudil psihološko študijo zveri. ▸ A különleges effektek mellett a film a nézők számára pszichológiai tanulmányt is kínál a fenevadról.

študirati glagol
1. (šolati se) ▸ tanulmányokat folytat, tanul, hallgatKoliko časa lahko študent študira v tujini? ▸ Mennyi ideig folytathat tanulmányokat külföldön a diák?Letos jih je vpisanih in tudi redno študira nekaj čez 200 študentov. ▸ Idén valamivel több mint 200 hallgató iratkozott be és tanul nappali tagozaton.
2. (učiti se) ▸ tanulSprašujte, študirajte literaturo, bodite zahtevni. ▸ Kérdezzen, tanulja a szakirodalmat, legyen igényes.Po večerji se okopa in nekaj časa študira za izpit. ▸ Vacsora után megfürdik, és kicsit tanul a vizsgára.Ob dopoldnevih, ko ni izpitov, pridno študira. ▸ Délelőttönként, amikor nincs vizsga, szorgalmasan tanul.
3. (proučevati; raziskovati) ▸ tanulmányoz, tanulmányt folytatZa film smo intenzivno študirali šest mesecev. ▸ Hat hónapon át intenzív tanulmányokat folytattunk a filmhez.V prostem času je pričela zavzeto študirati psihologijo verskih kultov in metode indoktrinacije. ▸ Szabadidejében lelkesen tanulmányozni kezdte a vallási szekták pszichológiáját és az indoktrináció módszereit.
Študiral je njihove zavoje in ugotovil, da jih lahko prehiti s krajšo linijo zavoja. ▸ Tanulmányozta, hogyan veszik be a kanyart, és rájött, hogy rövidebb kanyarívvel meg tudja előzni őket.

4. neformalno (razmišljati) ▸ tanakodik
Sem že študiral, da bi ponaredil podpis. ▸ Már azon tanakodtam, hogy meghamisítom az aláírást.
Po ves dan sta študirala, kako bi prišla do šilca žganja in čika. ▸ Egész nap azon tanakodtam, hogyan tudnék egy stampedli pálinkához és cigihez jutni.
Oni so študirali, kako bi prišli do denarja, jaz pa, kako jim ga ne bi dal. ▸ Ők azon tanakodtak, hogyan szerezhetnék meg a pénzemet, én meg azon, hogyan nem adnám oda nekik.

5. (financirati) ▸ kitaníttat
Že zdaj vem, da sina ne bom mogel študirati, čeprav si to silno želi. ▸ Már most tudom, hogy nem fogom tudni kitaníttatni a fiamat, pedig ő nagyon szeretné.

šȕč-mȕć prisl. sem ter tja: šuć-muć pak prolij poskušalo se je to in ono, iz vsega pa ni bilo nič: to što vi pričate, to je šuć-muć pa prolij

švab samostalnik
1. tudi z veliko začetnico, izraža negativen odnos (Nemec) ▸ svábDomačini so ga sčasoma sprejeli in iz ničvrednega Švaba je polagoma postal Nemec. ▸ A hazaiak idővel elfogadták, és a semmirekellő svábból lassan német lett.

2. tudi z veliko začetnico, izraža negativen odnos (nemški vojak) ▸ svábIn ko sem mu zagotovil, da ni nikjer sledu o kakem švabu, me je zaprosil za kos kruha. ▸ És amikor biztosították, hogy svábnak sehol semmi nyoma, kért tőlem egy darab kenyeret.

tá tá, tó pl

tí, té, tá this, pl these; that, pl those
tale this one, this here
vse to all this
to in ono this and that
g. Ta-in-Ta Mr. So-and-so
medtem, med tem časom in the meantime
pred tem before this
po tem after this
v tem primeru in that case
to jutro (davi) this morning
to pot (tokrat) edino this once
v tej (naši) deželi in this land (of ours)
kljub vsemu temu for all that
te dni enkrat one of these days
zlasti to, predvsem to this above all
to se pravi that is to say
ta tvoja knjiga this book of yours
vaše pismo od 13. t.m. your letter of 13th inst. (= instant)
ni mi za to I am not keen on this (ali that, it)
mnogo mi je na tem, da... I am particularly keen that...
tega ne vem I don't know that
to je moj brat this is my brother
to so moji otroci these are my children
govoriti o tem in onem, o vsem mogočem to talk about this, that and the other
od tega je minulo že 10 let 10 years have passed since that time
vzemi to knjigo, ne one! take this book, not that one!

tá (tá tó) pron.

I. (v pridevniški rabi)

1. (kaže na osebo, stvar v bližini govorečega) questo, questa; codesto, codesta:
čigav je ta nož? di chi è questo coltello?
kam naj dam to torbo? dove metto questa borsa?

2. (za izražanje, da kaj poteka v času govorjenja, da je kaj časovno najbližje) questo:
v tej vojni je bilo dosti žrtev questa guerra ha fatto molte vittime

3. (za izražanje, da se o osebi ali stvari pravkar pripoveduje) questo:
ob tej uri so otroci navadno že spali a quest'ora i bambini già dormivano

4. (za izražanje, da je kaj določeno z navajanjem) questo, seguente:
ob slovesu je rekel te besede: želimo, da delate složno si accomiatò con queste (le seguenti) parole: desideriamo che operiate di comune accordo

5. pren. (za izražanje, da oseba ali stvar zbuja nevoljo, občudovanje, ali za poudarjanje pomena besede) questo, che:
le kod hodi ta natakar dove mai è finito questo benedetto cameriere
ta otrok, koliko že zna! che bambino! Quante cose sa già
to knjižico boš že prebral questo libriccino non ci metterai nulla a leggerlo

6. ta in ta, ta pa ta (za osebo, stvar, ki je znana, a se noče ali ne more imenovati) il tale, la tale:
vrnili se bomo ta in ta dan faremo ritorno il giorno tale

7. ta ali oni, ta in oni (za izražanje poljubnosti) questo o quello, questo e quello:
pojavljati se v tej ali oni obliki manifestarsi in questa o quella forma
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. iti s tega sveta andarsene da questo mondo, morire
pren. on ni za ta svet lui non è fatto per questo mondo, è un fantasticone
pri tej priči moraš iti! vattene subito!
ta falot Lojzek! quel furfante di Gigi!

II. (v samostalniški rabi)

1. (za izražanje osebe ali stvari, na katero se usmerja pozornost) questo (-a), questi (-a) (qui):
kakšna lepa srajca, to bom kupil che bella camicia! Compro questa (qui)

2. (za izražanje tega, kar poteka, obstaja v času govorjenja) questo (-a):
prejšnji teden sem bil bolan, ta pa že lahko delam la settimana scorsa sono stato male, questa posso già lavorare

3. (za izražanje osebe ali stvari, o kateri se pravkar pripoveduje) questi (-a); costui, costei:
zdravnik je tako naročil in ta že ve, kaj je prav è il medico che ha ordinato così e questi sa il fatto suo

4. (za izražanje osebe ali stvari, kot jo določa odvisni stavek) costui, costei;○:
kdor ne dela, ta ne zasluži plačila chi non lavora, non va pagato

5. pren. (za nadomeščanje izpostavljenega stavčnega člena) questo (-a) (sì):
sin, ta je šele prebrisan il figlio, questo sì che è un furbacchione

6. ta in ta, ta pa ta il tale, la tale; il tal altro la tal altra; questo e questo:
jaz sem ta in ta in hočem to in to io sono questo e questo e voglio questo e questo

7. ta ali oni, ona; ta in oni, ona questo (-a) o quello (-a); questo (-a) e quello (-a):
govorili so o tem in onem parlarono di questo e quello, del più e del meno

8. (za izražanje neprepoznane stvari v bližini govorečega) questo (-a), ○:
kaj to ropota? Toča pada cos'è questo rumore? Grandina

9. (za izražanje pojava, določenega z odvisnim stavkom) ciò (quello) che; ciò (che), quello (che):
to, kar se nabira na šipi, so vodni hlapi ciò che si accumula sul vetro è vapore acqueo
za to, kar se je zgodilo, še niso našli razlage di quello che è successo non si è trovata ancora una spiegazione
želimo si samo to, da bi bili zdravi ci auguriamo soltanto di essere sani

10. (za poudarjanje trditve) ○:
lepo je to, da nam pomagaš è bello che tu ci aiuti

11. (za izražanje pravkar povedanega) questo, ciò, lo (ne):
otroci kričijo, to ga zelo moti i bambini fanno baccano e questo lo disturba
ustanoviti je hotel podjetje, vendar iz tega ni bilo nič avrebbe voluto costituire un'impresa ma non se ne fece niente

12. to je, to se pravi cioè:
prišel je sam, to je brez družine è venuto solo, cioè senza la famiglia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mož, ta ti je šele ta pravi, ta questo sì che è furbo
ta je (pa) bosa questa (sì che) è inventata di sana pianta
ta je pa res debela, prazna questa è proprio grossa
ta je dobra! quest'è bella!
soseda je dobra gospodinja. Ta pa ta! la vicina è una buona massaia. Certo! Eccome!
veseljak je. To pa to è un tipo allegro. Come no! Certo!
fant ni izdelal razreda. Samo tega se je še manjkalo il ragazzo è stato bocciato. Ci voleva proprio questo!
nedolgo tega non molto tempo fa
ni znano, kaj je na tem non si sa, se questo è vero
pog. otroci so premalo na zraku, v tem je stvar i bambini stanno troppo poco all'aperto. Questo è il problema
PREGOVORI:
kdor laže, ta krade chi mente, ruba e chi ruba, mente

III. (v vezniški rabi)

1. (v dopustnih odvisnih stavkih) kljub temu da (čeprav) benché, quantunque, sebbene:
kljub temu da je star, še dela benché sia vecchio, continua a lavorare

2. poleg tega, zraven tega e (inoltre), e in più:
dela, polega tega pa študira lavora e in più studia

3. zaradi tega (zato) perciò, per cui:
vzdržljiv je, zaradi tega so ga sprejeli è costante, perciò è stato assunto

4. in to e precisamente, e cioè:
prišlo je dosti ljudi in to starih in mladih venne molta gente, (e precisamente) vecchi e giovani

5. v tem ko (za izražanje istočasnosti) nel mentre:
v tem ko se je posvetilo, je počilo nel mentre appariva un lampo si sentì uno scoppio

6. (v protivnem priredju) s tem da (vendar) ma, pure:
prišel bo, s tem da bo malo zamudil verrà, ma con un piccolo ritardo

7. (v protivnem priredju) kljub temu eppure, tuttavia:
bila je bogata, kljub temu ni dobila ženina era ricca, eppure non riuscì a trovare marito