Franja

arithmēticus 3 (gr.ἀριϑμητικός) po številih določen, računski, aritmetičen: Vitr. Od tod subst.

1. arithmēticus -ī, m izvrsten računar: Boet., Cass.

2. arithmētica -ae, f: Sen. ph. ali (v gr. obl.) arithmēticē -ēs, f (ἀριϑμητική , sc.τέχνη): Vitr., Plin. računstvo, aritmetika =

3. arithmētica -ōrum, n (ἀριϑμητικά): Ci. ep., Boet.

ark [a:k] samostalnik
skrinja; barka
figurativno pribežališče

to lay hands on (ali touch the) ark oskruniti
Noah's ark Noetova barka
Ark of the Covenant skrinja zaveze

arm¹ [a:m] samostalnik
zgornja okončina, laket, roka; krak, ročica; rokav; naročje
figurativno oblast; opora; močna veja

to fly into s.o.'s s vreči se komu v naročje
to fold one's arm prekrižati roke
infant in arms dojenček, čisto majhen otrok, otročiček
to keep (ali hold) s.o. at arm's length varovati se koga, ne pustiti ga blizu
to make a long arm seči po čem
secular arm posvetna oblast
arm of the sea morski rokav
within arm's reach dosegljiv
with open arms prisrčno

arma -ōrum, n (prim. gr.ἀραρίςκω in ἀρτύω stikam, spajam, ἄρμος stik, spah, člen, rama, ἄρμα voz, ἄρϑρον člen, ud, lat. armus, armentum, artus -ūs, artus 3, ars)

1. obrambno orožje, vojna oprava: armorum atque telorum portationes S. obrambnega in napadnega orožja, arma, tela, equi S., arma, tela, alia parari iubent L., velut tela atque arma T., arma his imperata: galea, clipeum, ocreae, lorica, omnia ex aere L., tertia arma (= spolia) V.; arma induere Cu. z obrambnim orožjem se opraviti, indui armis V., in armis esse L. v orožju biti; pren. ščit: excident gladii, fluent arma de manibus Ci., fluitantia arma L., Lausum socii exanimem super arma ferebant V. na ščitu, apparent arma virum V., se in arma colligere V. s ščitom se zaslanjati, arma armis pulsare Cu., arma Aeneae describere Plin. iun.

2. sinekdoha orožje nasploh: officinae armorum N. orožarnice, armorum usus Cu., exercitatio armorum Vell., exercitationes armorum L. orožne vaje, exercitationes campestres equorum et armorum Suet., armorum et equitandi peritissimus Suet. v ravnanju z orožjem in jahanju; ἕν διὰ δυοῖν: arma virique L., Cu. ali viri armaque L. ali arma, viri L. oboroženi možje, oboroženci, arma virumque ferens V. oboroženega junaka, vi et armis S. ali vi atque armis C. ali vi ac per arma Suet. z oboroženo silo; naspr. sine armis N.; arma induere L., O., arma capere Ci., C. ali capessere V., arma sumere Ci. orožje dvigniti, arma sumere pro aliquo adversus aliquem L., arma ferre contra aliquem Vell., adversus (adv.) arma ferre N., arma gerere Ci., stare in armis Cu., Sen. tr. pod orožjem biti, arma tradere N., L., Suet., arma (de)ponere Ci., arma abicere Ci., confligere armis Ci., decernere, decertare armis Ci. ep., armis dimicare N., armis certare V., mori in armis V. z orožjem v roki; pren. orožje = branilo: spoliatus armis audaciae Ci., arma iudiciorum et legum Ci., prudentiae Ci., aptissima arma senectutis Ci., amico arma dedit H. nauke; preg.: armis et castris tentata res est Ci. na vse mogoče načine, contra borean ovis arma ministret O. nudi zavetišče, brani, arma quaerere V. na pripomočke misliti.

3. met.
a) dvig orožja, boj, bitka, vojna: auctor armorum Hirt., arma civilia Ci. ep., terrestria O., Galli inter ferrum et arma nati L., aderant, qui arma Vitellii bellumque affirmarent T., arma virumque cano V., arma dicere H., pacem huc fertis an arma? V., cedant arma togae Ci. vojna miru, silent leges inter arma Ci., res spectat ad arma Ci. ep., arma spectare et bellum L., ad arma! C., L. k orožju! = v boj! arma, arma! Sil., ad arma conclamare, concitare C., rem ad arma deducere C., ire ad arma Ci. ep. ali in arma S., in arma feror V. žene me v boj, me pater misit in arma V., compositis armis N. po končanem boju, arma Saturnini oppressa sunt Ci. upor, Graeciae arma movere Cu., arma mota adversus aliquem L., Romana arma movebantur L., arma inferre Italiae N. iti z vojsko nad Italijo, arma reffere V. obnoviti vojno, arma proferre longius ab urbe L.; pren.: leo arma movet V. se postavi v bran.
b) oborožena sila, vojna moč, vojska: Mezentius arma quae sibi conciliet V., Persarum et Spartanorum arma Cu., gens nondum arma Macedonum experta Cu., nulla iam publica arma, arma in Augustum cessere T.; od tod: neutra arma sequi O. ali nulla arma movere O. k nobeni vojskujoči se strani pristopiti, nepristranski ostati.
c) oboroženci, vojaki: fatalis machina plena armis V. (o trojanskem konju), auxiliaria arma O. pomožne čete, auxilia leviorum armorum L. lahko oboroženih vojakov, arma Romana liberare L., vallum armis ambire T., Hispanias armis non ita redundare T.

4. pren. orodje, oprava, priprava, oprema: repente lintribus in eam insulam materiem, calcem, caementa, arma convexit Ci., quae sint agrestibus arma V., Cerealia arma V. orodje za peko kruha, pekarske naprave, Aeneas paribus accingitur armis V. z drvnico, remigium supplet, socios simul instruit armis V. z vesli, colligere arma (navis) V. jadra spenjati, navis spoliata armis V. brez krmila, arma operis sui O., humeris arma parata suis O. (o perutih), equestria arma L., O. oprava za ježo, konjska oprema, arma venatoria Sen. ph. lovska oprava, tondentis arma capillis Mart. orodje za striženje las.

Opomba: Sinkop. gen. pl. armûm: Pac. ap. Ci., Acc. ap. Non. (to obliko graja Ci.).

armament [á:məmənt] samostalnik
oborožitev; vojna oprema; vojna sila

armament drive (ali race) tekma v oboroževanju

armar oborožiti, opremiti; okovati; napeti (lok); montirati (stroj); nastaviti (past); pogrniti (mizo); priviti (vijak); oklopiti; opremiti z moštvom; ojačiti; oskrbeti; izmisliti; povzročiti; oborožiti se za vojno; opirati se na

armar la bayoneta nasaditi bajonet na puško
armar bronca prepir iskati ali začeti
armar caballero za viteza napraviti, poviteziti
armar camorra prepir začeti
armar cizaña razdor povzročiti (sejati)
armar escándalo škandal napraviti
armar un pleito prepir začeti
armar un puente zgraditi most
armarla hrup (rabuko, kraval) napraviti
armarse oborožiti se; pripravljati se (nevihta)

armatúren d'armature

armaturna plošča tableau moški spol de bord (ali de contrôle, de commande)

armaturna plošča stalna zveza
avtomobilizem, tehnika in tehnologija (del vozila ali stroja) ▸ műszerfal, műszertábla

arme [arm] féminin orožje; vrsta, rod vojske; puška; pluriel grb

par les armes z orožjem, s silo
arme à double tranchant dvorezno orožje
arme antiaérienne, antichar, automatique protiletalsko, protitankovsko, avtomatsko orožje
armes atomiques, nucléaires atomsko orožje
arme blanche, muette hladno orožje
arme à feu, défensive, offensive strelno, obrambno, napadalno orožje
arme à tir rapide hitrostrelno orožje
carrière féminin, métier masculin d'armes vojaška kariera, poklic
compagnons, frères d'armes vojni tovariši
fait masculin d'armes junaško dejanje
maître masculin d'armes učitelj mečevanja
le peuple en armes za boj pripravljeno ljudstvo
place féminin d'armes prostor za (vojaške) parade
port masculin d'armes orožni list
prise féminin d'armes vojaška parada, svečan vojaški zbor
suspension féminin d'armes ustavitev sovražnosti
vaisselle féminin aux armes d'un prince namizna posoda s knežjim grbom
braquer, pointer, diriger une arme nameriti, usmeriti orožje (vers proti, na)
déposer, rendre les armes položiti orožje, vdati se
être sous les armes biti pod orožjem; služiti vojsko
faire ses premières armes biti prvič v boju, figuré začeti svojo kariero
faire, tirer des armes boriti se
mettre bas les armes ustaviti sovražnosti
(populaire) passer l'arme à gauche (figuré) umreti
passer un prisonnier par les armes ustreliti ujetnika
porter les armes contre son propre pays vojskovati se proti lastni deželi
prendre les armes prijeti za orožje, pripraviti se za boj
présenter les armes (militaire) (po predpisih) pozdraviti z orožjem
régler un différend par les armes z orožjem urediti spor
dans quelle arme sert-il? v katerem rodu vojske služi?
faire tomber les armes des mains de quelqu'un komu orožje iz rok izbiti, figuré ukloniti ga, pomiriti ga
tourner les armes contre quelqu'un obrniti orožje proti komu (svojemu zavezniku ali prijatelju)
reposez armes! puško k nogi!
arme sur l'épaule droite! puško na desno ramo!
en venir aux armes pričeti vojno

armentum -ī, n

1. sg. kolekt. čreda, krdelo (velike živine), poseb. goveja čreda, velika živina (kolekt.), ki se v čredah pase na pašnikih ali krmi v hlevu, govedo (naspr. od pecus drobnica in grex čreda drobnice): H., Col., armentum prae se agere L., subolem armento sortire quotannis V. čredi, Pan erat armenti custos O., pecus armentumque Plin., in grege armenti Plin. v konjski čredi; pl. o več čredah: boum armenta videmus V., quinque greges balantum, quina armenta V. pet ovčjih, pet govejih čred, hic inter greges interque armenta Cupido natus Tib., multi greges ovium, multa ibi equorum boumque armenta Plin. iun.; pren. krdela drugih živali: hos (cervos) tota armenta (cervorum) sequuntur V., quorum (cynocephalorum) armenta pascit Plin.

2. pl. velika živina, živina, in to voli, govedo: Icti., grex armentorum Varr., caedit greges armentorum reliquique pecoris Ci., ut accensis cornibus armenta concitentur L.; konji: bello armantur equi, bellum haec armenta minantur V.; pren.: armenta immania Neptuni V. ostudna morska živina; met. (posamezna) goveda: centum armenta Hyg.

Opomba: Heterocl. acc. pl. armentas: Enn. ap. Non. et ap. P. F., L. Andr. ap. Non., Pac. fr.

armiger -gera -gerum (arma in gerere)

1. orožjenosen, oborožen: corpus Acc. in Ci. ep., equus Pr., deus (= Mars), cohors Sil., inter cives armigera dissensio Vitr.

2. orožjeroden = oborožence rodeč: sulcus Pr. ali arvum Cl. (o kolhidskem polju; prim. armifer 2). — Od tod subst.

1. armiger -gerī, m
a) orožjenosec (= ki nosi orožje komu drugemu), oproda: Pl., Ap., regis O., Achillis V., hic Dardanio Anchisae armiger ante fuit V., obtruncato prius armigero L., armiger Iovis V., O. ali fulvus tonantis armiger Cl. strelonosni orel; atrib.: servus armiger Pl.; pesn.: armiger hac magni patet Hectoris Stat. Mizensko predgorje (Misēnum, imenovano po Hektorjevem oprodi Mizenu); pren.: armiger Catilinae Ci. oproda = pomagač.
b) pl. armigerī -ōrum, m α) oboroženci, kopjaniki: cum paucis armigeris in tabernaculum venit Cu. β) telesni stražarji, telesna, dvorna straža (ὑπασπισταί): ipse cum armigeris... processit Cu., in regiam coëunt... ex armigeris... Perdiccas et Leonnatus Cu.

2. (redko) armigera -ae, f orožjenosilka, oboroženka: (Diana) nympharum tradidit uni armigerae iaculum O., armigera Iovis Plin., aquila, quae ob hoc armigera huius teli (= fulminis) fingitur Plin.

armillum -ī, n (armus) naramna vinska posoda, naramni vinski vrček: Varr. ap. Non., P. F. Od tod preg.: ad armillum redire ali reverti Ap. zopet stare (namreč zvijače) uganjati, zopet po starem živeti; elipt.: hinc a me ilicet anus rursum ad armillum Luc. ap. Non.

Armilūstrum -ī, n (arma in lūstrum) trg očiščevanja in posvečevanja orožja v 13. rim. okraju na zahodnem delu Aventina, kjer so vsako leto 19. X. obhajali praznik očiščevanja ali posvečevanja orožja (armilūstrium) s spravno daritvijo: Varr., L.

army [á:mi] samostalnik
armada, armija, vojska; krdelo, roj

army agent, (ali broker, contractor) vojni dobavitelj
ameriško army exchange vojaško skladišče
to enter (ali go into, join) the army iti služit vojake
standing army stalna vojska

aronijev pridevnik
1. (o grmu ali delu grma) ▸ arónia
Sopomenke: aronijin

2. (o pijači) ▸ aróniaSopomenke: aronijin

aronijin pridevnik
1. (o grmu ali delu grma) ▸ arónia
Sopomenke: aronijev

2. (o pijači) ▸ aróniaSopomenke: aronijev

around¹ [əráund] prislov
okoli, naokoli, približno
ameriško v bližini

all around povsod naokrog, okrog in okrog
to fool around brez cilja se potepati
around here tukaj nekje
to hang around biti v bližini
to get (ali come) around približati se
to get around to lotiti se česa
sleng stick around ostani v bližini!

Arpī -ōrum, m Arpi, mesto v Apuliji, po bajki ga je ustanovil Diomed iz Argov in ga poimenoval Ἄργος ῖππιον, iz česar naj bi nastalo starejše ime Argyrippa (ali pesn. Argyripa: V., Sil.) -ae, f Argiripa, in pozneje Arpī: Ci. ep., L. idr. — Od tod adj.

1. Arpīnus 3 arpski, iz Arpov: Varr., L.; subst. Arpīnī -ōrum, m Arpovci, preb. Arpov: L.

2. Arpānus 3 = Arpīnus 3: Front.; subst. Arpānī -ōrum, m = Arpīnī: Plin.

arrangement [əréindžmənt] samostalnik
razvrstitev, razporeditev, ureditev; priprava, priredba; domenek, sporazum; montaža
množina načrti, ukrepi

to come to an arrangement pogoditi, pobotati, poravnati se
to enter into (ali make) an arrangement with s.o. sporazumeti, dogovoriti se s kom
to make arrangements ukrepati

arrear [əríə] samostalnik
arhaično zadnji del; zaostanek; dolg

to fall into (ali be in) arrears with zaostajati v čem; dolgovati