Franja

μάλα adv. [Et. kor. mel, velik, mnog; lat. melior, mul-tus; slov. moleti, gršk. μαλερός močen] I. pos. 1. kaj, zelo, silno, prav, jako; μάλα πάντα prav vse, μάλα πάντες prav (popolnoma) vsi, πολλοὶ μάλα zelo mnogi, πάγχυ μάλα popolnoma, povsem, καὶ πάνυ μάλα(sc. ἐπιμένει) in še zelo dolgo, οὐ μάλα ne posebno, ne zelo, nikakor ne, μάλα ἀεί neprenehoma, neprestano, καὶ μάλα in sicer zelo, celo jako, prav zelo, povrhu še, μάλα αὐτίκα takoj, precej, ta trenotek; pri komp.: mnogo, daleko μάλα πρότερος; pri subst. μάλα συμφορά velika nesreča, μάλα στρατηγός dober poveljnik, μάλα καιρός ugodna prilika, μάλα κνέφας popolna tema; pri glagolih: rad, hlastno, požrešno ἐσθίω, φεῦγε μάλα le (vsekakor) beži, εἰπὲ μάλα le (kar) povej. 2. v odgovorih: seveda, zares, vsekakor, μάλα τοι da, seveda, ἦ μάλα da zares. II. comp. μᾶλλον 1. več, bolj, prej, silneje, bolje, rajši, μᾶλλόν τι nekoliko bolj, še rajši, tem bolj, μᾶλλόν τι ἔσπευσαν še bolj so pohiteli, καὶ μᾶλλον še bolj(e), tem bolje, še več; παντὸς μᾶλλον pred vsem, vsekakor, na vsak način, po vsaki ceni, ἐπὶ μᾶλλον bolj in bolj, vedno bolj. 2. a) marveč, μᾶλλον δέ ali marveč, ali pravzaprav; b) pri comp. še, daleko, mnogo, μᾶλλον ἆσσον vedno bliže in bliže; c) = ἄγαν: preveč, precej θερμαίνεσθαι. 3. οὐ μᾶλλον … ἢ (οὐ) ravno tako … kakor, οὐδὲν μᾶλλον nič manj, prav tako, malo, istotako kakor, pri vsem tem, vendar, vkljub temu ne. III. sup. μάλιστα najbolj, največ, zlasti, posebno, najprej; a) v odgovorih: kajpada, seveda, gotovo; b) v vprašanjih: τί μάλιστα kaj, kako, zakaj (vendar) neki? ὅτι δὴ τί μάλιστα zakaj (pač) neki?; c) pri števnikih: približno, do ἥμισυ μάλιστα, μάλιστα κῇ k večjemu, nekako, blizu, okoli; d) ὡς εἶχον μάλιστα kolikor so največ mogli, ποὺ μάλιστα nekako najbolj, τὰ μάλιστα v največji meri, prav mnogo, premnogo, ἐν τοῖς μάλιστα najbolj, prav posebno, ὡς μάλιστα, ὡς οἷόν τε μάλιστα (čim) kar najbolje; δόκιμος ὅμοια τῷ μάλιστα sloveč kakor malokdo.

μεγα-κήτης 2 (κῆτος) ep. zelo trebušen, ogromen, silen, širok, prostoren δελφίς, νηῦς, πόλις.

μεγαλο-πόνηρος 2 zelo hudoben, zloben.

μεγαλο-σθενής 2 (σθένος) poet. silno (zelo) močen.

μεγαλ-ώνυμος 2 (ὄνομα) poet. zelo cenjen (slavljen), preslaven.

μέγας, μεγάλη μέγα [Et. μείζων iz μέγjων, kor. meg'h, lat. magnus iz m°g'-nó-s, got. mikils, srvn. michil (prim. Velesovo, nem. Michelstätten = Veleselo). – gen. μεγάλου, ης, ου; acc. μέγαν, μεγάλην, μέγα, pl. μεγάλοι, αι, α, comp. μείζων 2, ion. μέζων, NT μειζότερος, sup. μέγιστος]velik 1. odrastel, visok, vitek, dolg, debel, širok, prostoren πόλις. 2. močen, silen ἄνεμος, mogočen, glasen βοή, μέγας βασιλεύς veliki (perzijski) kralj, βασιλεῖς Atrida, θεαί Demetra in Perzefona; ἐπὶ μέγα ἰσχύος ἔρχομαι dospem do velike moči. 3. važen, slaven ὄνομα, lep κόσμος; o osebah: odličen, ugleden, slaven, imeniten; predrzen λόγος, silovit, hudoben, prevelik, pretiran. 4. zveze: μέγα λέγω (pre)drzno govorim, baham se, φρονέω ponašam se, sem ponosen, predrzno mislim; ποιοῦμαι zelo cenim (čislam), προτείνω μεγάλα mnogo obetam, μέγα δύναμαι sem mogočen (ugleden), μέγα φθέγγομαι, φωνέω glasno govorim. 5. subst.: οἱ μεγάλοι odličnjaki, velikaši, τὰ μεγάλα, τὰ μέγιστα glavne stvari, najsvetejše pravice, največje dobro, glavne dolžnosti, največje nevarnosti; ὃ in τὸ μέγιστον kar je najglavnejše ali najvažnejše. 6. adv. μέγα, μεγάλα, comp. μεῖζον, sup. τὰ μέγιστα zelo, silno, vrlo, glasno, μέγα ὑπάρχει (ἐστί) τι εἴς τι zelo važno je, veliko pripomore kaj k čemu; μεγάλως, μεγαλωστί, comp. μειζόνως, ion. μεζόνως in μεῖζον, sup. μέγιστον velikansko, silno, mnogo; μέγας μεγαλωστί kakor je dolg in širok, zleknjen.

μετ-έωρος 2, ep. μετ-ήορος 2 [Et. μετά + ἄϝορος, gl. ἀείρω] 1. kvišku dvignjen, v zraku (viseč), visoko (v zraku), nad zemljo, na nebu, na širokem morju (Arrian tudi: v sredi pristanišča); zelo narastel ποταμός, μετεώρους ἐξεκόμισαν τὰς ἁμάξας dvignili so vozove kvišku in jih (tako) izvlekli. 2. pren. a) omahljiv, negotov, dvomljiv; b) v napetem pričakovanju, napet, razvnet, razburjen, v nevarnosti. 3. subst. τὰ μετέωρα visoko ležeči kraji (višine), nadzemske stvari, pojavi na nebu, nebesne prikazni; ἀπὸ τοῦ μετεώρου od zgoraj doli.

μέτριος 3 (μέτρον) I. 1. zmeren, πῆχυς srednji ali navadni (tudi grški) vatel, ki je bil za tri palce manjši nego babilonski in je imel 21 ali 24 palcev; τὰ μέτρια διενεχθέντες v majhnih, malenkostnih razporih, ἐπὶ μετρίοις pod zmernimi (pravičnimi) pogoji, οἷς μὴ μέτριος αἰών življenje z neizmernimi nadlogami. 2. a) primeren, povoljen, zadosten, pristojen; b) α.) zdržen, pravičen, blag, pošten; β.) preprost, navaden ἐσθής; γ.) krotek, pohleven. 3. majhen, neznaten, pičel; subst. τὸ μέτριον prava mera, zmernost, sredina, kar je pravično ali pristojno. II. adv. μετρίως 1. primerno, pristojno λέγω, μετρίως εἶπον preudarno sem povedal; zadosti, dovolj δηλόω; μετρίως ἔχει dobro je, primerno je. 2. zmerno, pičlo, nekoliko, μετρίως αἰσθάνομαι sem srednjega razuma ali malo razsoden, οὐ μετρίως ne malo, zelo NT. 3. skromno, prijazno, pravično.

μῡριό-νεκρος 2 (νεκρός) z neštevilnimi mrliči, μάχη zelo krvava bitka.

ὀξυ-βελής 2 (βέλος) ep. zelo šilast, oster.

ὀξύ-θηκτος 2 (θήγω) poet. zelo nabrušen.

ὀξυ-κώκῡτος 2 (κωκύω) poet. zelo (glasno) objokovan.

ὀξυόεις 3 (ὀξύς) ep. zelo oster, šilast.

ὀξύ-τονος 2 (τείνω) zelo napet; glasno šumeč (bučeč) πνεύματα; glasen, jasen, presunljiv γόος, ᾠδαί.

οὐδ-είς, οὐδε-μία, οὐδ-έν, gen. οὐδενός, οὐδεμιᾶς 1. niti eden, nihče, nobeden, nič, ἤ τις ἢ οὐδείς komaj ta ali oni, zelo malo (njih), οὐδεὶς ὅστις nikdo, οὐδεὶς ὅστις οὐ vsakdo, vsi, οὐδὲν ὅτι οὐκ vse. 2. malovreden, brez vrednosti οὐδένες ἐόντες ἐν οὐδαμοῖσι ἐοῦσι, οὐδὲν λέγω nimam prav, govorim nespametno (neumnosti, nezmisel), οὐδέν εἰμι po meni je, sem uničen, sem nič(la), sem brez veljave (vrednosti), sem nizkega rodu, ὅτῳ ταῦτα παρ' οὐδέν ἐστι kdor se za to ne meni, ἄγω τὸ πρᾶγμα ὡς παρ' οὐδέν smatram stvar za malo važno, δι' οὐδενὸς ποιοῦμαι, τίθεμαι nič ne cenim (veljam), ἐν οὐδενὸς μέρει εἰμί, παρ' οὐδὲν ἄγω, τίθεμαι, εἰμί nič ne veljam, sem brez veljave. 3. adv. οὐδέν v nobenem oziru, nikakor ne, prav nič ἔτισε; sploh ne; οὐδέν τι nikakor ne, οὐδὲν μᾶλλον nič bolj, vkljub temu, pri vsem tem, vendar, οὐδὲν ἧσσον (ἔλαττον) nič manj, ravno tako, tem bolj.

οὕτω(ς), οὑτωσί (adv. od οὗτος) 1. a) tako, na ta način, ὡς … οὕτως kakor … tako, οὕτως ἔσται tako bode, tako se naj zgodi; včasih = ὧδε: takole, na tale način; b) na isti način; ravno tako (posebno, ako sledi stavku s ὡς ali ὥσπερ); c) pri (v) teh razmerah, v tem slučaju, pod tem pogojem; d) potemtakem, na ta način, torej ἦν οὕτω δὴ παῖς; e) v grajalnem zmislu: = αὔτως samo (kar) tako, na navaden način, površno, lahkomišljeno, takoj, precej; f) tako zelo, tako resnično, tako malo; tako posebno pri željah in prisegah: οὕτως ὀναίμην τῶν τέκνων, μισῶ τὸν ἄνδρα kakor resnično želim, da doživim veselje na svojih otrocih, tako sovražim tega moža; g) pleonastično stoji v začetku poreka (posebno za časovnimi in vzročnimi stavki), da bolj poudarja časovno ali logično zvezo: tedaj (pa), nato, zato; slično stoji za. pt. = ἔπειτα: ἐκέλευσεν αὐτὸν συνδιαβάντα ἔπειτα οὗτως ἀπαλλάττεσθαι in nato tako; ἐπειδὴ περιελήλυθε ὁ πόλεμος …, οὕτω δὴ Γέλωνος μνῆστις γέγονε tedaj šele, ἢν δέ τις ἀπειθῇ, οὕτως οἱ πολέμιοι πλεῖστον ἐψευσμένοι ἔσονται. 2. zveze: οὕτω δή tako torej (seveda, zares), οὕτω που tako pač, καὶ οὕτως tudi tako, vkljub temu, οὐδὲ οὕτως niti tako ne.

πάγ-κακος 2 (sup. παγκάκιστος) zelo hudoben, malopriden, brezbožen; za stvari: zelo škodljiv.

πάγ-καλος 3 in 2 zelo lep, prelep, prekrasen. – adv. -κάλως zelo lepo.

παγ-χάλεπος 2 zelo težak, težaven; adv. παγχαλέπως ἔχω πρός τινα sem zelo jezen na koga.

παλαι-γενής 2 (γένος) ep. poet. zdavnaj rojen, starodaven, zelo star.