Franja

Zadetki iskanja

  • leopard samostalnik
    zoologija Panthera pardus (velika mačka) ▸ leopárd
    Perzijski leopard naj bi bil največja podvrsta leoparda na svetu. ▸ A perzsa leopárdot tartják a legnagyobbnak a világon az összes leopárdalfaj közül.
    Povezane iztočnice: perzijski leopard, amurski leopard, dimasti leopard
  • lep1 [é] (-a, -o; lepši)

    1. na pogled, za uho: schön, -schön (čudovito wunderschön, oblikovno formschön, barvno farbenschön, zvočno klangschön); (čeden) hübsch; (mičen) reizend; (prelep) ženska, mladenič: bildschön
    lepi spol das schöne Geschlecht
    lep pogled ein schöner Anblick (biti lep pogled einen schönen Ablick bieten, lustig anzusehen sein)
    Lepa Marija schöne Madonna

    2. (ugoden) vreme: schön, gut, ob žetvi: gutes Erntewetter; Schön- (obdobje lepega vremena die Schönwetterperiode, die Schönwetterlage); dan, dopust, spomin, časi, smrt: schön
    imeti lepo življenje ein schönes Leben haben, gut dran sein

    3. (primeren) vedenje: gut
    lepo vedenje po pravilih: der Benimm

    4. (pohvalen) schön, gut (gesta eine schöne Geste, poteza ein schöner Zug); moralno: (imeti)
    v lepem spominu in gutem Angedenken (haben)
    filozofija lepa duša schöne Seele

    5.
    lepe umetnosti množina die schönen Künste

    6.
    lepa hvala Vielen Dank!, danke schön, danke sehr, danke vielmals
    lepi pozdravi množina beste/herzliche Grüße

    7. ironično schön
    lep red (nered) eine schöne Wirtschaft!
    lepa reč! eine schöne/heitere Geschichte!, (neprijetno presenečenje) eine schöne Bescherung!
    no, lepa reč! na, dann prost!
    ta je pa lepa! das ist aber köstlich!
    | ➞ → zlepa
  • lep2 [é] (-a, -o) figurativno

    1. (precejšen) beträchtlich, gut, schön
    lep čas eine gute Weile
    lep denar ein schönes Geld, ein Batzen Geld
    lep kos ein gutes Stück, ein großes Stück
    lep kos poti ein gutes Stück Weg

    2. (nenaden) plötzlich, unerwartet, schön
    (nekega) lepega dne eines schönen/guten Tages
    (nekega) lepega jutra eines Tages früh am Morgen
    na (vsem) lepem plötzlich
  • lép beau , (čeden, zal) joli , familiarno chouette ; (človek) de belle apparence, qui a de la prestance

    lepo slovstvo les belles-lettres ženski spol množine
    lepi spol le beau sexe
    lepe umetnosti les beaux-arts
    lepo vreme beau temps
    lepa vsota (familiarno) une jolie somme
    lepa hvata! merci bien!, merci beaucoup!
    na lepem inopinément, à l'improviste
    z lepim à l'amiable
    lepo dišati sentir bon
    to je lepo od tebe c'est bien (ali beau) de ta part
    to je vse prav lepo tout cela est bel et bon
    lepe reči smo slišali o tebi on en a entendu de belles sur ton compte (ali à ton sujet)
    ti si mi lep prijatelj! (ironično) tu es vraiment un bon ami!
  • lép (-a -o)

    A) adj.

    1. bello:
    lep obraz bel viso, visino
    lepe noge belle gambe
    lepa kot sonce bella come il sole

    2. pren. (čist, snažen) pulito, ordinato:
    lepi zvezki quaderni ordinati

    3. (ki zbuja ugodje, prinaša zadovoljstvo) bello, incantevole, piacevole, ameno:
    lepi kraji bei posti
    odnesli so najlepše vtise ne riportarono i più bei ricordi
    čaka ga lepa prihodnost lo attende un bell'avvenire, è un giovane di belle speranze

    4. (ki ima zaželene lastnosti glede na zunanjost) bello:
    piše lep jezik scrive in bella lingua
    naredil se je lep dan la giornata s'è fatta bella

    5. (ki presega povprečje; precejšen) bello:
    ima kar lepe dohodke ha bei redditi
    spremil ga je lep kos poti lo accompagnò un bel pezzo di strada

    6. (zelo pozitiven) bello; ottimo; tanto:
    doseči lepe rezultate conseguire ottimi risultati
    hvala lepa!, najlepša hvala! mille grazie!, tante grazie!

    7. iron. (za izražanje negativnosti, zanikanja) bello:
    v lepo družbo zahajaš bei compagni ti sei trovato
    lepo presenečenje si mi pripravil m'hai fatto una bella sorpresa

    8. pren. (poudarja pomen samostalnika) bello:
    imeti lepo priložnost avere una bella opportunità
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lep čas koga čakati aspettare qcn. un bel po' di tempo
    to so bili lepi časi bei tempi!
    lepega dne un bel giorno
    pren. lepi spol il bel, il gentil sesso
    za koga ne imeti lepe besede essere scortese con qcn.
    z lepo (dobro)
    besedo pri kom nič ne opraviti non combinare niente con le belle
    lepo godljo komu skuhati combinare un bel pasticcio
    iron. hvala lepa za tako pomoč bell'aiuto il tuo (il vostro) !
    na lepe oči posojati denar prestare soldi sulla parola
    lepa reč, kaj naj storim?! (izraža zadrego) mo' che faccio?!
    ta je lepa! quest'è bella!
    biti v najlepših (najboljših)
    letih essere nel fiore degli anni
    bot. lepa kislica romice (Rumex pulcher)
    lepi čeveljc ciripedio, pianella della Madonna (Cyripedium calceolus)
    lepi jeglič primula (Primula auricula)

    B) lépi (-a -o) m, f, n
    ne z lepo ne z grdo né con le belle né con le brutte
    delati se lepega farsi bello
    (kaj storiti) zaradi lepšega per far colpo, per fare bella figura
    iti na lepše andarsene, andare in vacanza, andare a spassarsela
    na vsem lepem d'un tratto, improvvisamente
    iti na sprehod v lepem andare a passeggio col bel tempo
    iskanje lepega v umetnosti la ricerca del bello nell'arte
  • lép hermoso; bello ; (čeden, zal) bonito ; (oseba) fam guapo

    lep kot kip de belleza escultural
    lepe (prazne) besede palabras f pl hueras
    lepa priložnost una magnífica ocasión
    lepo slovstvo literatura f amena, bellas letras f pl
    lepi spol el bello sexo
    lepe umetnosti las bellas artes
    lepo vreme je hace buen tiempo
    lepa vsota (fam) una bonita suma
    lepa hvala! ¡muchas gracias!
    na lepem de improviso, de repente
    z lepim por la(s) buena(s), amistosamente
    zaradi tvojih lepih oči por tu cara bonita
    to je lepo od tebe eres muy amable
    ti si mi lep prijatelj! (ironično) ¡valiente amigo eres tú!
  • lepák bill, poster; placard

    reklamni lepák (advertising) poster
    volilni lepák election poster
    papir za lepáke poster paper
    lepilec lepákov billposter, billsticker
    nalepiti lepák to post a bill (ali a placard), to placard, (brez dovoljenja) to flypost
    objaviti na lepáku to placard
    deska za lepáke billboard, hoarding
  • lepil|o srednji spol (-a …) der Klebstoff, der Kleber, das Klebemittel; der Kleister, der Leim; (belo/mizarsko Weißleim, disperzijsko Dispersionskleber, dvokomponentno Zweikomponentenkleber, hladno Kaltleim, kontaktno Kontaktkleber, za gumo Gummikleber, za kovino Metallkleber, za les Holzleim, za tapete Tapetenkleister, škrobno Stärkeleim, termoplastično Heißschmelzleim, univerzalno Alleskleber)
    …lepila, za lepilo, z lepilom
    (plast die Klebstoffschicht, razmaz die Leimverteilung, posoda za der Leimkasten, der Leimkessel, der Leimtopf; tuba z die Klebstofftube)
    namazati z lepilom kleistern, einkleistern, bekleistern
    nanašanje lepila der Leimauftrag, die Beleimung
    nanašati lepilo (na) (etwas) beleimen
    nanašalnik za lepilo stroj: die Beleimmaschine
    stransko nanašanje lepila die Randbeleimung
    namazan z lepilom kleisterig, bekleistert, leimig
  • lépiti (-im)

    A) imperf. ➞ zalepiti

    1. incollare, appiccicare; attaccare:
    lepiti znamke incollare i francobolli
    lepiti plakate attaccare i manifesti
    lepiti na karton cartonare

    2. (imeti lepilno moč) attaccare

    B) lépiti se (-im se) imperf. refl.

    1. attaccarsi, appiccicarsi (tudi ekst.):
    od žeje se jezik kar lepi na nebo dalla sete la lingua si appiccica al palato
    od spanca se mu lepijo oči gli si chiudono gli occhi dal sonno
    lepiti se komu na pete star sempre dietro a qcn.
    oči se lepijo na stvareh mangiare con gli occhi

    2. knjiž. lepiti se od (odlepljati se) staccarsi
  • lepi|ti se [é] (-m se) (držati se) haften (an), festkleben; srajca na telo, bonboni: kleben; (biti lepljiv) klebrig sein
    lepiti se na kaj sich anheften an, sich anlagern an
    figurativno lepiti se na koga auf (jemanden) fliegen
  • lés (-á) m

    1. legno:
    les gori, se napne, vpija vlago il legno arde, si gonfia, assorbe l'umidità
    impregnirati les impregnare il legno
    sekati, skobljati, žagati les abbattere, piallare, segare il legno
    grčav, mehak, trd les legno nodoso, dolce, duro
    lastnosti, struktura lesa proprietà, struttura del legno
    obdelava, predelava lesa lavorazione, trasformazione del legno
    bukov, hrastov, lipov, smrekov les (legno di) faggio, (di) quercia, (di) tiglio, (di) abete
    eksotični les legno esotico

    2. (kosi lesa za določeno uporabo) legno, legname; legna:
    izvažati les esportare il legname
    kubični meter lesa un metro cubo di legname
    gradbeni, stavbni les legname da costruzione
    tesani, žagani les legname squadrato, segato
    les za kurjavo legna da ardere

    3. knjiž. (gozd) bosco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti iz drugačnega lesa essere diverso
    biti malo čez les mancare di un venerdì, di una rotella
    papir. brusiti les sfibrare il legno
    Kristus visi razpet na lesu Cristo pende dalla croce
    prodati stoječi les, les na panju vendere legname da abbattere
    um. razstavljati les esporre sculture, statue in legno
    soba je vsa v lesu la stanza è tutta rivestita in legno
    kem. suha destilacija lesa distillazione secca del legno
    bot. božji les agrifoglio, leccio spinoso (Ilex aquifolium)
    celulozni les legno da cellulosa
    črni les legno di aghifoglia
    bot. gadov les (krhlika) ramno (Rhamnus frangula)
    jamski les legname per miniera
    bot. kačji les viburno (Viburnum lantana)
    okrogli les tondello
    bot. pasji, volčji les lonicera (Lonicera)
    pozni les strato più fitto (dell'anello annuale)
    agr. rastni, rodni les rami fruttiferi
    upognjeni les legno ricurvo
    vezani les legno compensato
  • lésen1 (of) wood

    lésna celičnina wood pulp, lignocellulose
    lésni cement wood cement
    lésni črv woodworm, deathwatch beetle
    lésna gniloba dry rot
    lésni cvet wood spirit, methanol, methyl alcohol
    lésna industrija timber industry, ZDA lumbering industry
    lésni ocet wood vinegar, pyroligneous acid
    lésno oglje charcoal
    lésna moka wood powder, wood flour, wood dust
    lésni odpadki wood waste, wood chips
    lésni plin wood gas
    motor na lésni plin wood-gas engine
    lésno vlakno wood fibre, ZDA wood fiber
    lésna volna woodwool, wood shavings pl, wood fibre; ZDA excelsior (za embalažo)
    lésna trgovina timber (ZDA lumber) trade
    lésni trgovec dealer in wood, timber (ZDA lumber) merchant, lumberman, pl -men
  • lesténec chandelier; electrolier

    obesek na lesténcu pendant
  • léstev, léstva échelle ženski spol (tudi figurativno)

    dvokraka lestev échelle double
    naskakovalna lestev échelle d'assaut
    požarna lestev échelle d'incendie
    raztezna lestev échelle coulissante
    reševalna lestev échelle de sauvetage
    vrvna lestev échelle de corde; (na ladji) échelle de coupée
    postaviti lestev ob zid dresser (ali appuyer, poser) une échelle contre un mur
    povzpeti se po družbeni lestvi (figurativno) monter dans l'échelle sociale
  • léstev (-tve) f

    1. scala:
    lestev na kline scala a pioli
    dvokraka lestev scala doppia, a libretto
    gasilska lestev scala volante, scala dei pompieri, scala all'italiana
    mornarska lestev biscaglina
    požarna lestev scala di sicurezza
    prenosna lestev scala portatile
    raztezna lestev scala allungabile
    vrvna lestev scala di corda
    pren. držati komu lestev tenere il sacco a qcn.
    vzpenjati se po družbeni lestvi essere un arrampicatore sociale

    2. (pri kmečkem vozu) rastrelliera, fiancata
  • lesti [é] (lezem) zlesti

    1. (plaziti se) človek, žival: kriechen, (izpod postelje unter dem Bett herauskriechen, figurativno iz postelje aus dem Bett/aus den Federn kriechen); po čem: (etwas) entlangkriechen

    2. (počasi se premikati) kolone, vozila: schleichen, dahinschleichen, sich kriechend vorwärts bewegen; im Schneckentempo fahren

    3. (plezati) klettern (na drevo auf den Baum, skozi okno beim Fenster heraus/herein/hinaus/hinein)

    4. obleka, nogavice, nahrbtnik: rutschen

    5. (polzeti) znoj, tla …: fließen

    6.
    lesti po telesu prijetna toplota, utrujenost, bolečina ipd.: sich (langsam) ausbreiten

    7.
    lesti nekam kriechen, katzbuckeln
    lesti v rit in den Hintern/Arsch kriechen

    8.
    lesti skupaj od starosti ipd.: schrumpfen
    oči lezejo Xu skupaj X kann die Augen kaum noch [offenhalten] offen halten, X fallen die Augen zu
    lesti narazen od debelosti: [auseinandergehen] auseinander gehen
    geografija lesti narazen/vsaksebi [auseinandererdriften] auseinanderdriften
  • lésti (lezem) to creep; to trail; to crawl; to move slowly, to walk slowly

    lésti na drevo to climb a tree
    lésti iz jajca (izvaliti se) to hatch
    to vino leze v glavo this wine turns one's head
    lésti v dolgove to incur debts
    vse, kar leze in gre, je bilo tam all the world and his wife were there
  • lésti (lézem) imperf.

    1. strisciare (rettile, lumaca);
    lesti na drevo arrampicarsi sull'albero

    2. pren. arrancare, avanzare lentamente, faticosamente:
    alpinist leze proti vrhu gore l'alpinista avanza lentamente verso la cima della montagna

    3. scorrere, colare (sudore, lacrime)

    4. andare:
    lesti ko polž andare a passo di lumaca
    lesti po vseh štirih andare carponi

    5. pren. (prodirati, riniti, prihajati) uscire, spuntare; penetrare, filtrare:
    iz razpok je lezla voda l'acqua usciva dalle fessure
    prva travica že leze iz zemlje la prima erbetta sta già spuntando dalla terra
    jutranja svetloba leze skozi okna la luce mattutina filtra dalle finestre

    6. cascare

    7. diffondersi, propagarsi:
    utrujenost leze po vsem telesu la stanchezza si propaga per tutto il corpo

    8. (počasi se bližati) andare; calare; sprofondare:
    lesti proti sedemdesetim andare verso la settantina
    lesti v dolgove sprofondare nei debiti

    9. pren. (počasi minevati) passare, scorrere lento (ore, tempo)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    prišlo je vse, kar leze in gre è venuta tantissima gente
    od presenečenja so mu oči lezle iz jamic dallo stupore strabuzzò gli occhi
    sonce leze izza hriba, za hrib il sole sorge, tramonta dietro la montagna
    hiša leze na kup la casa è fatiscente
    lesti na kup (od žalosti, obupa) disperare
    lesti vkup (od lakote) crollare (dalla fame)
    lesti na oči (spanec) appesantire le palpebre
    lesti na prsi (glava) reclinare sul petto
    lesti v glavo (vino) dare alla testa
    lesti v dve gube incurvarsi, piegarsi (dalla vecchiaia)
    lesti v hrib (cesta) arrampicarsi, inerpicarsi sul monte
    lesti v kosti (strah) prendere paura, impaurirsi
    lesti v leta invecchiare
    pog. vulg. lesti nekam, v rit, v zadnjico komu adulare qcn., vulg. leccare il culo a qcn.
    lesti narazen (blago) essere logoro
    lesti narazen (lice, od zadovoljstva) allargarsi in un sorriso di soddisfazione
    lesti narazen (propadati) andare in rovina
    lesti skupaj (oči) chiudersi dal sonno
    žarg. šol. komaj lesti passare la classe a malapena, essere un cattivo scolaro
  • léstva ladder

    léstva iz vrvi rope ladder, Jacob's ladder
    raztezna léstva extending (ali extension) ladder
    kljukasta požarna léstva pompier ladder, fireman's ladder
    požarna vrtljiva léstva turntable ladder (used in firefighting)
    telovadna léstva wall ladder
    napadalna léstva zgodovina scaling-ladder
    léstva na vozu rack
    klin, prečka léstve rung (of a ladder)
    léstva k uspehu ladder to success
    iti, lesti po léstvi to climb a ladder
  • lestvic|a4 [é] ženski spol (-e …)

    1. (tabela) die Tabelle, -tabelle (davčna Steuertabelle, pristojbin Gebührentabelle); šport die Tabelle
    šport vrh lestvice die Tabellenspitze
    dno lestvice das Tabellenende
    prvi/vodilni na lestvici der Tabellenführer
    mesto na lestvici der Tabellenplatz
    zadnji na lestvici der Tabellenletzte

    2.
    rang lestvica die Rangliste

    3.
    lestvica hitov/uspešnic die Hitliste
    lestvica uspešnic knjig: die Bestsellerliste
    | ➞ → tarifa