Franja

postán rancio

postano vino vino m rancio

postáva talla f , estatura f ; forma f ; talle m ; (zakon) ley f

lepe postave de bellas formas
vitka postava talle m esbelto
imeti lepo postavo ser bien plantado; tener buen tipo

postavljáč (bahač) jactancioso m ; presuntuoso m ; presumido m

postavljač kegljev chico m que arma los bolos

postavodájen legislativo

postavodajna oblast poder m legislativo

post-eā, adv. ixpt. post in adv. eā)

1. potem, zatem, pozneje, kasneje, potlej, nato: Ca., Plin., Suet., quas aliquando timuissent, hos p. armatos superarunt C., in exercitu Sullae et p. in M. Crassi fuerat C., brevi p., perbrevi p. Ci., p. aliquanto Ci., p. deinceps L., tum p. Gell., p. loci S. potem, quid p.? Kom., Ci. idr.; pogosto s komparativnim stavkom: postea vero, quam equitatus noster in conspectum venit C.

2. metaf.
a) na začetku stavka potem = vrh (mimo) tega: Pl.
b) ob koncu vprašalnega stavka = na koncu, posledično, zato, zatorej, zaradi tega, zategadelj, izza tega: Ter. (Adelph. 660).
c) za navajanje vrstnega reda, položaja: Plin.

pósteljni

posteljna odeja colcha f
posteljno perilo ropa f blanca de cama
posteljna (nočna) posoda orinal m de cama

pôsten de ayuno

postni čas cuaresma f
postni dan día m de ayuno (ali de vigilia ali de abstinencia)
postna jed comida f de vigilia
postno jesti comer de vigilia
postna nedelja domingo m de cuaresma
postna pridiga (rel) sermón m de cuaresma

posterus 3 (komp. k pos [gl. post], *pos-tero- ali *post-ero-), superl. postumus 3 (iz *post-mo- ali *pos-t*_e-mo; prim. osk. pustm[as] (= lat. postrēmae), posmom = lat. postrēmum). Ko se v adj. posterus ni več čutil komparativni pomen, je nastal novi komp. posterior -ius in superl. postrēmus 3 (prim. extrēmus).

I. posterus 3

1. sledeč, nastopen, naslednji, prihodnji, drugi: postero die Ci. (prim. loc. postrī-diē), postera nocte N., postero anno Ci., postero tempore N. v poznejšem času, pozneje, postero (sc. die) T., differt oppugnationem in posterum (sc. diem) C.; včasih pa je in posterum = in posterum tempus za prihodnost (naspr. in praesens, in praesentiā): Ci., L. idr., servare in posterum C.; postera aetas H. prihodnji rod(ovi), poznejši rod, potomstvo, potomci, zanamstvo, zanamci, p. laus H. slava pri potomcih, acies postera Iust. naslednjega dne.

2. subst.
a) posterī -ōrum, m prihodnji (bodoči) rod(ovi), poznejši rod(ovi), potomstvo, potomci, zanamstvo, zanamci: H., S., T., Plin. iun., Sen. ph., Suet. idr., expetantur eae poenae a liberis, a nepotibus, a posteris Ci.
b) posterum -ī, n poznejše, kasnejše, nekaj poznejšega, nekaj kasnejšega: posterum et consequens Ci. (= gr. ἐπιγεννηματικόν) (ne)kaj poznejšega in sledečega, postera et consequentia Ci. posledice (posledki) in učinki (naspr. prima prvi začetek (začetki)). —

II. postumus 3

1. zadnji: spes Ap.; subst. postumum -ī, n zadnje, poslednje: Tert.

2. večinoma o zadnjem sinu, rojenem po očetovi oporoki ali smrti (od tod iz ljudske etim. izhajajoča pisava post-humus) pozno (pozneje, najpozneje) rojen, posmrten: tua postuma proles V.; kot subst. postumus -ī, m poznorojenec, posmŕtnik, zadnjerojenec: Pl., Ci., Icti. idr.; postuma -ae, f poznorojenka, posmŕtnica, zadnjerojenka: Icti. — Kot nom. propr. Postumus -ī, m Póstum
a) Horacijev prijatelj, sicer neznan: H.
b) pesn. = Postumius: O. —

III. posterior -ius

1. poznejši, (bolj) zadnji, posterióren (naspr. prior, superior): Varr., Plin., prius verbum posterius facias H., posteriore loco Ci., pars prior apparet, posteriora latent O., oratores Ci. nazadnje omenjeni (naspr. priores), mensura O. mera zadnjih nog, zadnja noga kot mera; subst.
a) posteriōrēs -um, m = posteri: Icti.
b) posteriōra -um, n α) zadnja stran telesa (naspr. facies): Tert., belluina posteriora Ambr. β) zadnjica, rit(ka), guza: Lamp.

2. metaf.
a) poznejši, naslednji: posteriores cogitationes Ci., p. clades L., paulo aetate posterior Ci. malo mlajši, tempore posterius, re atque usu prius S.; acc. sg. n. adv. posterius pozneje, potlej, potem, nato: Ter., inde posterius Delphici responso erutus atque eodem loco sepultus N., iubet posterius ad se reverti Ci.
b) manjše vrednosti, manjvreden, slabši: Ter., nihil est posterius, nihil nequius Ci., posterius ducere aliquid Ci. —

IV. postrēmus 3

1. (najbolj, čisto, povsem) zadnji, poslednji (v krajevnem in časovnem pomenu): p. pagina (sc. litterarum) Ci., acies S. zadnja (bojna) vrsta, zadnja straža, zadnja četa, zaščitnica, rep (vojske), in agmine in primis modo, modo in postremis (v zadnji bojni vrsti), saepe in medio adesse S., alia prima ponet, alia postrema Ci., in postremo libro Iust. na koncu knjige, postremum impetum facere Cu.; subst. n postrēmum -ī (= postrēmī -orum, m) S. zadnja (bojna) vrsta, zadnja straža, zadnja četa, zaščitnica, rep (vojske); in vitae suae postremo Gell. ob koncu svojega življenja, ad postrema cantūs Gell. ob (na) koncu petja, mortis postrema Iust. zadnje odredbe (zadnja naročila) pred smrtjo, ad postremum Pl., C., L. idr. nazadnje, naposled, končno, slednjič, ad postremum usque S. fr. do zadnjega trenutka; acc. sg. n. adv. postrēmum zadnjikrat, zadnjič, poslednjič: Ter., Iust., in quo (sc. vestigio) p. institisset Ci., pa tudi = slednjič, naposled, nazadnje, končno: Ap., p. prolato indice eam arguit Iust.; pogosto abl. adv. postrēmō konec koncev, navsezadnje =
a) skratka, sploh: Kom., p. quid esse levius aut turpius C.
b) nazadnje, naposled, končno, zadnjič, (po)slednjič: S., ita p. eiciuntur Ci., p. expellet vivacior heres H.; poseb. pri naštevanju: primo … post … postremo C., primum … deinde … postremo V., Ci.

2. metaf. (najbolj, čisto, povsem) zadnji = najmanjše vrednosti, najmanj vreden, popolnoma ničvreden, najslabši, najhujši: postremus servorum Archelaus S. fr., M. Aemilius omnium flagitiosorum postremus S. fr., homines postremi locupletantur Ci., servitus omnium malorum postremum est Ci., nec tibi cura canum fuerit postrema V., ne zadnja = posebna. — Od tod nova poklas. komp. in superl.: ut possit videri nullum animal in terris homine postremius Ap., adulescentuli postremissimi Ap., omnium nationum postremissimum nequissimumque (sc. me) existimatote C. Gracchus ap. Gell., postremissimus omnium Tert.

postiliō -ōnis, f (postulāre) relig. (bogoslužni) t.t. zahteva božanstva, naj se opravi pozabljena daritev: ad aruspices relatum esse; responsum deum † Manio † postilionem postulare, id est civem fortissimum eo dem[m]itti Varr., de ea re scriptum est: POSTILIONES ESSE IOVI, SATVRNO, NEPTVNO, TELLVRI, DIS CAELESTIBVS Ci., inopia frugum religio Telluris, et eo magis quod eodem ostento Telluri postilio deberi dicitur Ci., in caeremoniis vestris postilionibus locus est Arn.

postizo nepristen, ponarejen, umeten

cuello postizo ovratnik
dentadura postiza umetno zobovje
nombre postizo vzdevek
pelo postizo nepravi lasje
postizo m lasulja, umeten lasni vložek

post-merīdiem, adv. (post in merīdies) popoldne, popoldan (naspr. antemerīdiem): Char. — Soobl. po-merīdiem: inde „belligerare, pomeridiem“ et illa Censori Catonis „dicae faciaeque“ m littera in e mollita Q.

Opomba: Prim. tudi una decrescente eximito postmeridie sine vento austro Ca.

postópek procedimiento m ; modo m (ali manera f) de proceder

disciplinski (kazenski, konkurzni, likvidacijski, prisilni, pritožbeni, skrajšani) postopek procedimiento disciplinario (penal, de quiebra, de liquidación, coercitivo, de recurso, sumario)
poravnalni postopek compensación f obligatoria, acto m de conciliación
pravni, sodni postopek procedimiento judicial

postránski secundario; de poca importancia; accesorio

postranska zaposlitev (deia) ocupación f (trabajo m) accesoria (accesorio)
postranski dohodki ingresos m pl extraordinarios
postranski namen objeto m secundario
postranski stroški gastos m pl adicionales (ali accesorios)
postransko vprašanje cuestión f secundaria (ali de menor importancia)
postranski zaslužek ganancia f adicional (ali accesoria)

postúmen póstumo

postumna dela obras f pl póstumas
postumni sin hijo m póstumo
postumna slava gloria f póstuma

posušèn secado; seco

poskušna krma forraje m seco
posušeno sadje frutas f pl secas
posušena zelenjava verduras f pl deshidratadas, hortalizas f pl secas

posvetoválnica consultorio m ; centro m de consultas ; med dispensario m

poklicna posvetovalnica centro m de orientación profesional; (posvetovalna dvorana) sala f de conferencias (ali de deliberaciones)
posvetovalnica za matere consultorio m de maternología

pošást monstruo m ; espectro m ; (duh) aparecido m ; fantasma m

morska pošast monstruo m marino

pošéven oblicuo ; (nagnjen) inclinado en declive

poševna ravnina plano m inclinado

poškódba deterioro m ; daño m ; (ladijska) avería f ; (lahka) desperfecto m

telesna poškodba lesión f (ali herida f) corporal
poškodba od strela herida f (causada) por arma de fuego; balazo m

póšten¹ postal; de correos

poštni avto (okoliš; blagajna, pošiljka, promet, paket, tarifa, ček) auto(móvil) m (distrito m, caja f, envío m, servicio m, paquete m, tarifa f, cheque m) postal
poštna dopisnica tarjeta f postal; postal f, (z odgovorom) tarjeta f postal-respuesta
poštna kočija (nekoč) diligencia f
poštna ladja barco m correo
poštno okence ventanilla f (de correos)
poštni čekovni konto cuenta f corriente postal
glavna poštna uprava (direkcija) administración f central de correos
poštni direktor administrador m de correos
poštna naslovna številka cifra f postal directriz
poštno povzetje rembolso m postal
poštni naslov (nakazilo) dirección f (giro m) postal
poštna hranilnica caja f postal de ahorros
poštna hranilna knjižica libreta f (ali cartilla f) de la caja postal de ahorros
poštna ladja buque m correo
poštno letalo avión m postal (ali correo)
poštna letalska služba servicio m postal aéreo
poštni rog trompa f de postillón
poštni predal apartado m de correos, A casilla f postal
poštni žig matasellos m
datum poštnega žiga fecha f del matasellos
poštni vlak tren m correo
svetovna poštna zveza Unión f Postal Universal
poštno ležeče en lista de correos
poštni uradnik, -ica funcionario m, -ria f de correos