Franja

Hister (Ister) -trī, m (Ἴστρος) Híster (Íster), grško ime za Donavo, Rimljanom ime za spodnjo Donavo od železnih vrat do njenega ustja, Danuvius pa je zgornja Donava do Orşove, le pesniki ju nič ne razločujejo: V., L., Cu., Mel., Plin., Sil., Iust., Aur., Cl., ripa binominis Histri (ker se imenuje tudi Danuvius) O., Histro fallacior (ker je imel Hister mnogo vrtincev) Tert.; meton. = Podonavec: Cl. Od tod Histricī -ōrum, m Podonavci: Mel.

histoire [istwar] féminin zgodovina; zgodba, pripoved; figuré laž, sleparija, pravljica; nevšečnost, sitnost; zadeva

histoire d'amour ljubezenska zgodba
histoire ancienne, du moyen âge, moderne, contemporaine zgodovina starega veka, srednjega veka, moderna, sodobna
histoire de l'art, de la civilisation zgodovina umetnosti, civilizacije
histoire à dormir debout zelo dolgočasna zgodba
histoire horrible, humoristique srhljiva zgodba, humoreska
histoire de la littérature, littéraire slovstvena zgodovina
histoire naturelle prirodopis
histoire de rire, de s'amuser vesela, zabavna zgodba
histoire sainte biblijska zgodba
histoire universelle, mondiale obča, svetovna zgodovina
avoir des histoires avec quelqu'un imeti nevšečnosti s kom
il me cherche une histoire išče prepira z menoj
être de l'histoire pripadati zgodovini, biti zgodovinski
faire des histoires delati sitnosti, sitnariti
il en fait des histoires pour si peu de choses sitnari zaradi takih malenkosti
faire des histoires à quelqu'un komu polena pod noge metati, delati mu sitnosti
c'est une histoire que tout cela! vse to je laž, sleparija
raconter des histoires (figuré) pripovedovati laži, lagati
que d'histoires! kakšne sitnosti!
c'est une autre histoire to je nekaj (čisto) drugega
c'est toute une histoire (familier) to je zelo dolga zgodba
le plus beau de l'histoire (familier) najlepše, najboljše pri zgodbi (stvari)
je ne veux pas d'histoires ne maram kakih neprijetnosti, nevšečnosti
histoire de z (edinim) namenom, da ...
il est sorti, histoire de fumer une cigarette šel je ven, samo da bi pokadil cigareto
histoire de rire samo za smeh, samo da se nasmejemo

hítro rapidement, vite, promptement, prestement, avec célérité, en vitesse, en hâte

hitro hoditi marcher vite (ali bon train)
kar najhitreje aussi vite que possible, au plus vite, le plus vite possible

hiulcus 3, adv. -ē (preko *hiulus iz hiāre)

I. zevajoč, od suše pokajoč, razpokan: Prud., Cl., hiulca siti arva V., h. Aegyptos Stat., h. vulnus Sid. —

II. klas. le metaf.

1. o govoru zevajoč, pretrgan, nevezan, neskladen, zaradi mnogih zevov nelep: voces Ci., verborum concursus Ci., hiulce loqui Ci.; kot subst. hiulca -ōrum, n: Q. ali hiulcae -ārum, f: M. zevajoče besede.

2. hlasten, pohlepen, lakomen: gens Pl.

3. ki cepi: fulmen Stat. vse razdirajoča, uničujoča.

hláče (hláč) f pl.

1. obl. calzoni, pantaloni:
nositi, obleči, sleči, strgati hlače portare, mettere, togliersi, stracciarsi i calzoni
irhaste, platnene hlače calzoni di cuoio, di tela
hlače do kolen calzoni alla zuava
jahalne, smučarske hlače calzoni da equitazione, da sci
dolge hlače calzoni lunghi
kratke hlače calzoni corti, calzoncini, shorts
spodnje hlače mutande
hlače na zvonec calzoni a campana, a zampa d'elefante
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. hlače se mu tresejo, srce mu je v hlačah, podelal se je v hlače se l'è fatta nei calzoni, se l'è fatta sotto
guliti, trgati hlače po šolskih klopeh scaldare i banchi
šalj. izprašiti, pomeriti komu hlače accarezzare le spalle a qcn.
šalj. v tej družini žena nosi hlače in questa casa è la moglie che comanda
pog. pren. skočiti v hlače vestirsi in fretta e furia
pren. koliko pa te je v hlačah?! su, fatti sotto, se hai coraggio

2. teh. tubo a Y

hláče (dolge) pantalón m ; (kratke) calzón m

damske hlače pantalón de señora
jahalne hlače pantalón de montar
hlače kavbojke pantalón vaquero, pantalón tejano
smučarske hlače pantalón de esquiar
(dolge) spodnje (moške) hlače calzoncillos m pl (largos)
telovadne hlače calzón de gimnasta
nositi hlače (fig) llevar los pantalones
srce mu je padlo v hlače (fig) se le cayeron las alas del corazón

hlév (-a) m agr. stalla (tudi ekst.):
goveji hlev stalla per bovini
konjski hlev scuderia
svinjski hlev porcile
odprti hlev stalla libera
(goveja živina) hlev prinaša velik dobiček la stalla frutta molto
pren. Avgijev hlev le stalle di Augia
pren. biti pravi hlev essere, sembrare una stalla

hlíniti feindre, affecter, (dis)simuler

hliniti se faire l'hypocrite (ali le tartufe)

hodíti (-im) imperf.

1. (premikati se s korakanjem) camminare; andare:
hoditi po cesti, po gozdu andare per la strada, per il bosco
hoditi sem in tja andare qua e là
hoditi kakor po jajcih camminare sulle uova
hoditi po prstih andare in punta di piedi
hoditi ko polž andare a passo di lumaca
hoditi po vseh štirih andare carponi
pismo je hodilo deset dni per arrivare la lettera ci ha messo dieci giorni

2. (večkrat opraviti isto pot) andare:
hoditi pogosto čez mejo andare spesso oltre confine
hoditi z avtobusom, z vlakom, peš v službo andare a lavorare con l'autobus, in treno, a piedi

3. (biti v ljubezenskem odnosu s kom, prizadevati si za ljubezensko naklonjenost nekoga) filare, amoreggiare, andare, correre dietro a:
že dolgo hodita (skupaj) quei due filano da un pezzo
že hodi za dekleti corre già dietro alle ragazze

4. pren. (izraža, da je osebek oblečen, obut, kot pove določilo):
hoditi brez pokrivala, razoglav andare a testa scoperta
hoditi v črnem portare il lutto
hoditi bos andare scalzo

5. (v zvezi s 'pot'):
hoditi po krivih poteh scegliere vie traverse
hoditi po izhojeni, po srednji poti andare per la strada battuta, prendere la via di mezzo
hodi hodi, neumnež ma va là, stupido
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. vsak mesec mi hodi premalo denarja ogni mese sto male a quattrini
hoditi od hiše do hiše andare di porta in porta (mendicando)
hoditi od Poncija do Pilata andare da Ponzio a Pilato
pren. hoditi okrog koga stare dietro a qcn., lavorarsi qcn.
hoditi v vas k dekletu frequentare una ragazza
šalj. hoditi komu v zelje rompere a qcn. le uova nel paniere, cercare di soffiare a qcn. la ragazza, la donna
hoditi po glavi frullare in testa
pren. hoditi komu po glavi (brezobzirno ravnati s kom) calpestare qcn.
pren. hoditi po ovinkih prenderla larga
hoditi v gosjem redu, v gosji vrsti andare in fila indiana
hoditi (v korak) s časom essere al passo coi tempi
hoditi s kokošmi spat andare a letto con le galline
pog. hoditi (komu)
narobe, navzkriž andare storto
hoditi kakor mačka okoli vrele kaše menare il can per l'aia
PREGOVORI:
vrč hodi po vodo, dokler se ne razbije tanto va l'orcio per l'acqua che si rompe
povej mi, s kom hodiš, pa ti povem, kdo si dimmi con chi vai e ti dirò chi sei

*holà! [ɔla] hej! halo! stoj!

masculin: mettre le holà vzpostaviti mir, red; napraviti konec (à quelque chose čemu)

holándski hollandais, de Hollande

holandski jezik, holandščina la langue hollandaise, le hollandais
holandski sir hollande moški spol, fromage moški spol de Hollande

hombre moški spol človek; mož, moški; soprog; dečko

hombre al agua izgubljen človek (ki ga ni moči rešiti)
hombre de bien poštenjak
hombre de calidad ugledna oseba
hombre de(l) campo deželan
hombre de categoría cenjena osebnost
hombre de (alto) copete mož visokega rodu
hombre del día junak dneva; gospod po modi
hombre de edad prileten mož
hombre de Estado državnik, dvorjan, politik
hombre de estofa ugleden človek
hombre estrafalario posebnež, čudak
hombre de fondos bogataš
hombre hecho odrasel, izkušen človek
hombre honrado poštenjak
hombre de letras književnik
hombre de mar pomorščak
hombre mayor starejši človek
hombre mosca plezalec po pročeljih
hombre de mundo svetovnjak
hombre de negocios posloven človek, trgovec
hombre de nieve sneženi mož, snežak
hombre de pelo en pecho neustrašen človek
hombre de pro(vecho) pravičen, pošten, zanesljiv človek
hombre público politik
mal hombre hudoben, slab človek
de hombre a hombre med štirimi očmi
hay hombre que so ljudje, ki
hacerse hombre stopiti v moška leta
ser mucho hombre biti cel (popoln) mož
ser muy hombre neustrašen biti
¡hombre! za božjo voljo! česa ne poveste! neverjetno! no, to ste Vi?
¡hombre! dragi moj!
¡sí, hombre! seveda! naravno!
¡vamos hombre! kaj pa misliš! ni govora o tem! le pogum!
hombre prevenido vale por dos previdnost je mati modrosti
coro de hombres moški pevski zbor

homely [hóumli] pridevnik (homelily prislov)
preprost, domač, udoben, nezahteven
ameriško nemikaven, grd (obraz)

home is home, be it ever so homely dober je domek, čeprav ga je le za bobek

homme [ɔm] masculin človek; mož, moški; gospod; soprog; pluriel možje, moški; ljudje

homme d'action človek dejanj
homme d'affaires posloven človek
homme d'argent sebičen, lakomen človek
homme d'un certain âge starejši človek
homme de bien poštenjak
homme des bois (figuré) orangutan
bon homme dobričina
homme de cheval človek, ki se ukvarja s konjskim športom
homme de confiance zaupnik
homme de corps tlačan
homme de couleur nebelec
homme d'équipe progovni delavec
homme d'esprit duhovit človek
homme d'Etat državnik, politik
un homme comme on n'en fait plus človek starega kova
homme fait zrel mož
l'homme qu'il faut pravi človek
homme à femmes ženskar
homme de finance finančnik
homme de guerre vojščak, vojak
homme d'honneur poštenjak
homme du jour junak dneva
homme de lettres književnik
homme lige fevdnik
homme de loi pravnik
homme de marque odličnik
homme de mer mornar
homme de métier strokovni delavec; obrtnik, strokovnjak
homme de monde svetovnjak
homme nouveau novopečen mož, samorastnik, kdor se visoko povzpne s svojo močjo
homme de paille (figuré) slamnati mož (ki dela za koga drugega), zastopnik
homme de peine neizučen delavec, pomožni delavec
homme du peuple človek iz ljudstva
homme de plume pisec, pisatelj, človek peresa
homme politique politik, državnik
homme au pouvoir oblastnik
homme public človek javnega življenja
homme de qualité odličen, imeniten človek
homme de rien pritepenec
homme de robe sodnik; uradnik
homme de la rue človek z ulice, kdorkoli, prvi prišlec
homme de tête odločen človek
bout masculin d'homme pritlikavček
comme un seul homme kot en mož, soglasno
le fils de l'homme (religion) Kristus
folle des hommes nora na moške
galant homme galanten človek, kavalir
jeune homme mladenič, mlad mož
bonne pâte d'homme dobrodušen človek
premier homme pračlovek
race féminin d'hommes človeško pleme
vêtement masculin d'homme moška obleka
dépouiller le vieil homme (figuré) znebiti se slabih navad
être homme à faire quelque chose biti sposoben za, biti dovolj moža za
il n'est pas homme à manquer de parole on ni tak, da ne bi držal besede
je suis homme à le faire sem sposoben, to napraviti
je suis votre homme pripravljen sem storiti, kar želite
étre tout à fait un homme biti cel mož
trouver son homme naleteti na, najti pravega moža
les hommes sont ainsi faits takšni so pač ljudje
vous êtes mon homme, voilà mon homme vi ste človek, to je človek, ki ga potrebujem
c'est un homme comme nous tudi on je samo človek kot mi
homme à la mer! (marine) človek je padel v morje!
parler d'homme à homme govoriti čisto odkrito
l'homme propose Dieu dispose človek obrača, Bog pa obrne

homō -inis, m (morda sor. s humus, prim.: hominem appellari, quia sit humo natus Q.; stlat. hemō in homō -ōnis [odkoder homun-culus iz *homon-culus], stlat. dat. sg. heminī; prim. osk. humuns = lat. homines, umbr. homonus = lat. hominibus, lat. nēmō [iz *nehemo], hūmānus)

1. človek, mož (vir v naspr. s femina je mož, poseb. glede na moč in srčnost), v pl. ljudje, (du. človeka)
a) z raznim naspr.: mi homo et mea mulier Pl., deos hominesque testamur S., divûm pater atque hominum rex V., qui res hominumque deûmque regis V., qui teneant, hominesne feraene, quaerit V., hominum rerumque potestas V., feminam configuravit ad ipsius hominis effigiem Lact.
b) brez izraženega naspr.: h. adulescens ali adulescentulus Kom. mlad (neizkušen, lahkomiseln) človek (mož), h. senex Kom. star (preudaren) mož, h. nemo Ter. ali nemo h. Ci. živa duša ne, genus hominum Ci. človeški rod, človeštvo, post hominum memoriam Ci. od pamtiveka, odkar ljudje pomnijo, cum inter homines esset Ci. za živih dni, za svojega življenja, is homo, qui … numquam inter homines fuerit Ci. ki ni nikdar občeval z ljudmi, ki ni bil nikdar med ljudmi, inter homines agere (esse Dig.) desinere T. = umreti, hominem ex homine tollere Ci. človeku človeško dostojanstvo vzeti, razčlovečiti ga, paucorum (perpaucorum Ter.) hominum (est) H. je le za malokatere ljudi, je le malokaterim dostopen, nec vox hominem sonat V. ne zveni človeško, zveni nadčloveško; pesn.: hominem exuere O. „človeka sleči“ = znebiti se človeške podobe; o ženskah: quid hoc sit hominis? Pl. (o Alkmeni), omnes homines (= meretrices) ad suum quaestum callent Pl., lac hominis Plin., hominem toto sibi cedere pectore iussit Lucan.; occ. slaboten ali zmotljiv človek, nepopolno bitje: homo sum: humani nil a me alienum puto Ter., fateor me saepe peccasse; homo sum Ci., quia homo est Ci., nemo non nostrum peccat, homines sumus, non dei Petr., summi enim sunt (Demosthenes et Horatius), homines tamen Q. vzornika, a vendar slabotna (zmotljiva) človeka, homo sum Plin. iun.

2. človek, mož, v pl. ljudje (značilnosti ali lastnosti človeškega rodu glede na družbene ali socialne razmere (rojstvo, domovina, narodnost, status, položaj, razumnost idr.)): h. plebeius Ci. plebejec, h. novus (gl. novus), Chilo, h. equestris ordinis honestissimus Ci., homines in Sicilia Ci., homo ingeniosissimus M. Cato Ci., homines illustres, homines doctissimi Ci., h. factiosus N., homines omnium ordinum N., litteras ad eum per homines fideles mittit S.; v zvezah kakor homo Thermitanus Ci., Thebanus N., Romanus Ci., N. fr., homines Romani, Graeci Ci., Galli, barbari C. lat. adj. slovenimo s subst., subst. homo pa ne prevajamo, torej: Termitanec, Tebanec, Rimljan, Rimljani, Grki, Galci, barbari. occ.
a) pravi mož, razumen —, značajen mož, možak, korenjak, mož beseda, mož izbranega okusa, — z občutkom za lepo(to): si homo esset, illum potius legeret Ci. ko bi imel zdrav človeški razum, eum nihil hominis esse Ci. da je človek brez odličnih vrlin, da ni nič posebnega, si vis homo esse, recipe te ad nos Ci. mož beseda, homines visi sumus Ci. izkazali smo se može, virum te putabo, hominem non putabo Ci. hvalim pač lahko tvojo potrpežljivost, ne pa tvojega okusa; o ženski = razumno človeško bitje: eius feminae ea stultitia est, ut eam nemo hominem adpellare possit Ci.
b) zaničlj. ali v slabem pomenu: h. servus Ter. suženjska duša, monstrum hominis Ter. človeška pošast = ostuden človek, ostudnež, odium hominis Ci. mrzek —, oduren človek, odurnež, h. contemptus et abiectus Ci., ut ille homo religioni suae pecuniam anteponeret Ci., hic fiunt homines Iuv. malopridni ljudje.

3. occ.
a) a) hlapec, suženj, v pl. domači —, hišni (ljudje), sužnji: homo Quintii Ci., certum hominem ad eum mittas N., arcesse homines Pl., comparasti ad lecticam homines Cat. b) v pl. svojci, hišni očetje s svojci: a tuis hominibus abesse Ci. ep., in colonias deducti sunt treceni homines očetje s svojimi družinami L., homines vestri ac rusticani Cod. Th., conductores hominesve Augustissimae domus Cod. Th. pripadniki.
b) v pl. prebivalci: nec urbi nec hominibus L.
c) v pl. pešaki, pehota: capti homines equitesque C., cum triginta milibus hominum et quattuor milibus equitum L.
č) ultra hominem, — homines ali supra homines nad človeško naravo: ultra hominem efferatus, ultra homines se efferens, augendi regni cupiditate supra homines flagrans Amm.
d) z oslabljenim pomenom se homo rabi izraziteje nam. kakega pron. (is, ille, hic) o človeku, o katerem se ravno govori = on(i), ta: valde hominem (= eum) diligo Ci., nosti os hominis (= eius) Ci., ego autem tantum esse in homine (= in eo, in illo) sceleris … numquam putavi Ci., homo (= is) obstupuit hominis improbi dicto Ci., persuasit homini (= ei) N., quod in homine (= in eo) fidem videbat N., aut insanit homo (= is) aut versus facit H.; tako tudi: tibi erunt parata verba, huic homini (= mihi) verbera Ter., haberes magnum adiutorem, … hunc hominem (= me) velles si tradere H.

4. meton. moška plodilna zmožnost, plodnost: istud quod digitis … perdis, homo est Mart.

Opomba: Pl. ima pogosto: hŏmŏ.

homosexuel, le [-sɛksüɛl] adjectif homoseksualen

homunciōnītae -ārum, m (homunciō) homuncioniti = krivoverci, za katere je bil Jezus le človek: Prud.

honestus 3, adv. -ē (honōs)

1. častit, časten, čislan, spoštovan, časti —, spoštovanja vreden, imeniten, ugleden, veljaven: nupsit Aurio, adulescenti honesto et nobili Ci., cum Androne, homine honestissimo Ci., vir bonus atque honestus Ci., viri fortes atque honesti Ci., huic homini … honestissimae civitatis honestissimo Ci., viri clari magis quam honesti S., honestae familiae plebeiae Ci., Percenniorum domus honestissima Ci., honesto loco natus Ci. ali loco natus honesto C. ali samo honesto loco, genere honesto N. = honeste geniti L. ali honeste natus Suet. iz dobre hiše, spoštovanega rodu, honestos (= honoratos) fascibus et sellis (sc. parentes) nollem mihi summere H.; poseb. kot naslov konjenikov = častit, spoštovan: h. equites Ci., de Papinio, locupleti honestoque equite Rom. Ci., Q. Septicio, honestissimo equite Rom. Ci.; parum honeste habere pudicitiam Ci. ceniti, spoštovati; o stvareh: Lanuvium, municipium honestissimum Ci., honestissimo loco statuam ponere Ci., laudationes honestissimae Ci., honestae manus Plin. roke odličnikov. Subst. honesti -ōrum, m odličniki, imenitniki, veljaki: Ci., Q., Suet.

2. časten = dostojen, pristojen, spodoben, pošten, blag, čednosten, kreposten: certatio, postulatio, convivium Ci., h. pax aut bellum necessarium Ci., mors honesta saepe vitam turpem exornat Ci., honesta nomina turpissimis rebus imponere Ci., studiorum honestissimorum societas Ci., dies honestissimus Ci., h. res Corn., omnium honestarum rerum egens S. nezmožen živeti družbenemu položaju primerno, brez sredstev za tako življenje, h. exitus, h. suffragatio S., h. funus N., nomen, officium H., mater h. H., victoria L., ordo h. L. vojaško častno mesto, artes honestae (= liberales) Cu. ali honestissimae Ci., mors Cu., T. honesti civium exitus T., praecepta Q., h. ignis (= ki v nebo kažejo) Stat., furiae h. (= slavohlepnost) Stat., honeste cenare ali vivere Ci., S., honeste se gerere Ci., honeste acta aetas Ci., honeste in pugna cadere, honeste moriundi facultas Ci., facultas vere ac honeste iudicandi Ci. pravo in dostojno sodbo izreči, pater honestissime triumphaverat Ci., quae in nostris rebus non satis honeste, in amicorum fiunt honestissime Ci., honeste mori Cu., Sen. ph., quo (sinus) honestius caderet Suet.; honestum (honestius, honestissimum) est z inf. ali ACI: Ci. idr.

3. sup.: honestumne factu sit an turpe Ci., honestum dictu L., honestum susceptu Lact.; kot subst. honestum -ī, n nravna dostojnost, nravno dobro, nravnost, čednost, krepost: honestum … in sapientibus est solis neque a virtute divelli umquam potest Ci., quibus divitiae bono honestoque potiores erant S., index honestum praetulit utili H., rigidi servator honesti Lucan., omnis honesti iustique disciplina Q., honesti participem esse Iuv.; v pl.: Sen. ph., omnia honesta atque inhonesta vendere S. ali laudare T.

4.
a) lep, ličen, brhek, čeden: eunuchus, facies, forma Ter., Sicyonia Luc., dignitate erat honestā N., asinus Varr., spadices (equi), caput, os, pectus V., arma O., armamenta Ap., equus ad speciem honestus Ap., philosophi ab ore honestissimi Ap. dokaj lepega obraza; subst. honestum -ī, n lepo, lepota: nec si quid honesti est, iactat habetque palam H.
b) metaf. ki se lepo glasi (a je le na videz resnično): honesta oratio est Ter., Ci. to se prav lepo glasi, to je prav lepo slišati (pa ni res), honestum et probabile nomen Ci., honestae causae abeundi Lucr. na videz pristni vzroki.

honneur [ɔnœr] masculin čast, čut za čast; ponos, dika; pluriel častne službe, dostojanstvo, častna salva, histoire insignije; najvišje karte

affaire féminin d'honneur dvoboj
homme masculin d'honneur mož beseda, človek, ki drži svojo besedo
dette féminin d'honneur časten dolg
parole féminin d'honneur častna beseda
point masculin d'honneur stvar časti
champ masculin d'honneur bojno polje, polje slave
tour masculin d'honneur častni krog (po zmagi)
garde féminin d'honneur, escorte féminin d'honneur častna straža, častno (vojaško) spremstvo
Légion féminin d'honneur Častna legija
dame féminin d'honneur dvorna dama
hôte masculin d'honneur časten gost
membre masculin d'honneur časten član
garçon, demoiselle d'honneur drug, družica (pri poroki)
honneurs pluriel funèbres, honneurs suprêmes izkazovanje poslednjih časti (pri pogrebu)
avoir tous les honneurs à cœur imeti vse visoke srčne karte
donner une réception en l'honneur de quelqu'un prirediti sprejem v čast komu
être en honneur biti v časti, biti zelo cenjen
faites-moi l'honneur de venir me voir počastite me s svojim obiskom
faire les honneurs d'une maison goste sprejemati na domu
faire honneur à sa signature, à ses engagements, à sa parole izpolniti svoje obveznosti
faire honneur à une lettre de change plačati menico
faire honneur à quelqu'un čast komu delati
faire à quelqu'un l'honneur de ... komu izkazati čast s tem, da ...
faire honneur à un repas jesti s tekom
se faire honneur, se donner l'honneur de quelque chose prilaščati si kaj, hvaliti se s čim
jurer sur son honneur prisegati pri svoji časti
reudre honneurs à quelqu'un izkazati čast(i) komu
se rendre avec les honneurs de la guerre vdati se s častnimi pogoji
mettre son honneur à zastaviti svojo čast za, da ...
piquer quelqu'un d'honneur apelirati na čast kake osebe
se piquer d'honneur à v čast si vzeti, da ...
en l'honneur de v čast, populaire zaradi
en l'honneur de quel saint? čemu? komu v čast?
pourl'honneur (le) za čast, brezplačno, zastonj
(en tout bien et) en tout honneur pošteno
sauf votre honneur z dovoljenjem, če dovolite
assurer sur l'honneur zatrjevati pri svoji časti
j'ai l'honneur de vous présenter ... imam čast, da vam predstavim ...
à tout seigneur, tout honneur, honneur au mérite čast, komur čast

honōrō -āre -āvī -ātum (honor)

1. častiti —, počastiti —, proslaviti (proslavljati) koga, čast izkaz(ov)ati komu, odlikovati —, obdariti (obdarjati) koga: nos ad honorandum Serv., Sulpicium cohortatus est Ci., nemo virtutem non honorabat Ci., ita honoratā virtute L., laudibus honorare aliquem Ci., meque regnumque meum gloriā honoravisti S. si proslavil, h. aliquem sella curuli L., corpus humanis honoribus Vell., donis honoramur Cu., honorarit eos an deceperit Q., h. certantium quemque Suet., aliquem luctu, dignis muneribus Aur., legato honorari Icti. volilo dobiti; v paronomaziji: plebei scitum, quo oneratus sum magis quam honoratus L. ki me bolj teži kot odlikuje (prim.: onus est honos Varr.).

2. slaviti, proslaviti (proslavljati), (o)krasiti: diem illum L., lyram flore Petr. — Od tod

I. pt. pf. honōrātus 3, adv. -ē

1. (o osebah in stvareh) čaščen, spoštovan, cenjen, slaven, ugleden, častitljiv: Pl., viri Ci., nusquam est senectus honoratior Ci., qui apud me multo honoratior fuit Ci., honoratus et potens N., multo illustrior atque honoratior N., apud plebem … nihilo se honoratiorem fore L., h. collegae L., h. Achilles H. slavni, h. cāni (sc. capilli) O., stellae summo caelo honoratae O. ugledno na visoko nebo postavljene, vetus et honorata familia Suet.

2. (le o stvareh) časten, cenjen: praefectura non honorata Ci., dies h. V., Cl., h. militia T., honoratior militia L., Amm., decretum honoratissinium L., rus honoratum O. za častno darilo dana njiva, te honoratā memoriā prosequar Val. Max., h. ministeria Cu., locus honoratissimus Vell., honorata sedes, custodia T., honoratissimum assensūs genus T., quod filium … honorate custodierant T., honoratius cremari Val. Max., aliquem revocare honoratius Iust., filium eius … honoratissime excepit Val. Max.

3. occ. z visoko (častno) službo počaščen, — odlikovan, ki je na visoki stopnji: Lamp., vir Ci., O., honorati quattuor filii Ci., beati, qui honorati sunt Ci., h. praetor O., Cato honoratiori parēre maluit Vell., filios honoratissimos reliquit Vell., h. senes T., starejši dostojanstveniki, honoratiorum circulis adsistere Amm.; pesn. enalaga: honoratis laurea digna comis O. vreden, da krasi lase višjega oblastnika. —

II. gerundiv honōrandus 3 častivreden, cenjen, spoštovan; v superl.: Paul. Nol.