Franja

atrasado zaostal; star, zastarel

de moda atrasada staromoden
pagos atrasados plačila v zaostanku
andar atrasado zaostajati (ura)
estar atrasado con los pagos biti v zaostanku s plačili

atroce [atrɔs] adjectif grozen, strašen, okruten, krut, pošasten; ostuden, ogaben

scène féminin atroce grozen prizor
souffrances féminin pluriel atroces strašne, neznosne bolečine
temps masculin atroce neprijetno vreme
être d'une laideur atroce biti strašno grd

attaché, e [-še] adjectif na-, privezan; masculin atašé (vojaški, trgovinski, kulturni itd.)

attaché de presse, d'ambassade tiskovni, poslaniški ataše
être attaché à quelqu'un biti navezan na koga

attacher [-še] verbe transitif na-, pri-, zvezati (à na), pritrditi, prikleniti; zapeti (zapnem); pribiti, prišiti; pripisovati (pomen), pritegniti nase; verbe intransitif prijeti se, prižgati se (à la casserole na ponev)

s'attacher navezati se; oprijeti se; biti po-, zvezan (à z); zapenjati se; vztrajati (à pri); prizadevati si
s'attacher à faire quelque chose prizadevati si, da bi kaj napravili
attacher le chien à un arbre privezati psa k drevesu
attacher ses (lacets de) chaussures zavezati si vezalke na čevljih, čevlje
attacher ses regards, ses yeux sur upreti svoje poglede, oči v, na
attacher sa veste, sa ceinture zapeti suknjič, pas
le ragoût a attaché ragu se je prijel na dno ponve
de vieilles habitudes m'attachent à ma maison stare navade me vežejo na moj dom
ce professeur s'est attaché tous les élèves vsi učenci so vzljubili tega profesorja
attacher du prix, de la valeur à quelque chose pripisovati ceno, vrednost čemu
n'y attachez pas trop d'importance ne pripisujte temu preveč važnosti
je me suis beaucoup attaché à cette ville zelo sem se navezal na to mesto
les avantages qui s'attachent à ce poste ugodnosti, ki so povezane s tem (službenim) mestom
il s'attache à la rendre heureuse prizadeva si, da bi jo osrečil

attaque [atak] féminin napad, naskok; chimie razjedanje; figuré ostra kritika, obtožba

d'attaque pripravljen, v formi
attaque aérienne, à la bombe, de nuit letalski, bombni, nočni napad
attaque à basse altitude (letalski) napad z nizke višine
attaque d'apoplexie (médecine) kap
attaque d'enveloppement, de front, aux gaz obkoljevalni, frontalni (čelni), plinski napad
attaque d'épilepsie, de nerfs božjastni, živčni napad
attaque imprévue, attaque surprise nenaden, nepričakovan napad
attaque en piqué (letalski) napad s pikiranjem, s strmoglavim letom
fausse attaque fingiran napad
ordre masculin, plan masculin d'attaque ukaz, načrt za napad
être d'attaque biti v polni formi, pripravljen za napore, podvige
être victime d'une attaque à main armée biti žrtev roparskega napada
être en butte aux attaques de l'opposition biti izpostavljen, biti tarča napadov opozicije
déclencher, enrayer, repousser une attaque začeti (sprožiti), zaustaviti, odbiti napad
passer à l'attaque (pre)iti v napad
je ne suis pas d'attaque pour entreprendre cette excursion à pied nisem dovolj pri močeh, da bi napravil peš ta izlet

atteint, e [atɛ̃, t] adjectif zadet; médecine bolan na

être atteint de biti bolan na, bolehati za
il est bien atteint (familier) on je (nekoliko) trčen, prismojen

attention [atɑ̃sjɔ̃] féminin pazljivost, pozornost

attention! pozor!
appeler, retenir l'attention sur quelque chose opozoriti na kaj
avoir des attentions pour quelqu'un biti pozoren, ustrežljiv do koga
faire attention à paziti na
faire un effort d'attention zelo, napeto paziti
cela mérite attention to je vredno pozornosti
attirer l' attention sur quelque chose pritegniti pozornost na kaj, opozoriti na kaj

attentionné, e [-sjɔne] adjectif pozoren, ustrežljiv, obziren, ljubezniv

être très attentionné pour ses parents biti zelo pozoren, dober, ljubezniv do staršev

attenzione f

1. pazljivost, pozornost, zbranost:
con viva attenzione zelo pozorno
attirare l'attenzione vzbuditi pozornost
sviare l'attenzione odvrniti pozornost
prestare attenzione a qcn., qcs. biti pozoren na koga, na kaj
attenzione! pozor!

2.
attenzioni pl. pozornost, prizadevnost:
è pieno di attenzioni zelo je pozoren
gli ha usato mille attenzioni do njega je bil skrajno pozoren

attic [ǽtik] samostalnik
podstrešnica, mansarda
množina podstrešje

to have rats in the attic biti nekoliko nor, ne biti pri pravi, imeti eno kolesce preveč

attifer [atife] verbe transitif, familier neokusno, čudno obleči ali nališpati

être attifé d'une manière ridicule biti smešno oblečen, našemljen

attitudine f

1. sposobnost, nadarjenost, nagnjenje, smisel:
avere attitudine per la musica imeti smisel za glasbo, biti glasbeno nadarjen

2. drža:
stare in attitudine di penitente držati se spokorniško

attōre m (f -trice)

1. gled. igralec, igralka:
attore di prosa dramski igralec
attore cinematografico filmski igralec

2. pren. akter, aktivni udeleženec:
essere attore di gravi avvenimenti biti akter usodnih dogodkov

3. pravo tožnik:
l'attore e il convenuto tožnik in tožena stran

attorno

A) avv. naokrog, okoli:
si guardò attorno pogledal je naokrog
andare attorno potikati se, sprehajati se
darsi d'attorno pren. prizadevati si, truditi se, dati si opraviti
levarsi qcn. d'attorno koga se znebiti, otresti
guardarsi attorno pren. biti previden

B) prep.
attorno a okoli, okrog:
sedevamo attorno al fuoco sedeli smo okrog ognja
stare attorno a qcn. biti stalno ob nekom pren. zalezovati, nadlegovati koga

attrait [atre] masculin draž, čar; vaba, vabljivost, mikavnost

attrait de la gloire mik, draž slave
avoir, éprouver de l'attrait pour quelqu'un, quelque chose biti očaran nad kom, čem; imeti, občutiti nagnjenje za koga, kaj

attraper [-pe] verbe transitif uloviti, ujeti, zalotiti, zasačiti, zgrabiti; nakopati si, dobiti; prevarati, oslepariti; presenetiti; očitati, grajati, ukoriti

s'attraper pasti v, nasesti, obviseti (à na); médecine biti nalezljiv, prenašati se; prepirati se (avec s)
attraper un voleur prijeti, aretirati tatu
attraper quelqu'un à zasačiti koga pri
attraper le train, l'autobus ujeti vlak, avtobus
attraper l'accent français uspeti v posnemanju francoskega naglasa
il m'a bien attrapé dobro me je prevaral
attraper un rhume, la grippe nakopati si nahod, gripo
attraper un coup de soleil dobiti sončarico
attraper une contravention, deux mois de prison nakopati si, iztakniti globo zaradi prekrška, dva meseca zapora
s'attraper aux cheveux v lase si skočiti, skregati se, spreti se
il s'est fait attraper par son frère brat mu je delal očitke, ga je ukoril
cette maladie s'attrape ta bolezen je nalezljiva, se prenaša

attualità f aktualnost, sedanjost; pomembnost:
l'attualità di un problema aktualnost problema
essere di attualità biti aktualen
tornare di attualità postati spet aktualen
settimanale di attualità informativni tednik

atún moški spol tun (riba)

es un pedazo de atún je velik tepec
nadar como un atún biti dober plavalec; biti zelo pameten
tendido como un atún brezdelno zleknjen

aube¹ [ob] féminin zora, jutranji svit; religion bela mašna srajca; figuré začetek

se lever à l'aube zelo zgodaj vsta(ja)ti
être à l'aube de (la vie) biti na začetku (življenja)

auctōritās -ātis, f (auctor)

I.

1. poroštvo, jamstvo, zagotovilo, veljava, veljavnost, verjetnost: tanta auctoritas est in hominum fidelitate Ci., ab aliquo divinitatis suae auctoritatem accipere Cu., auctoritatem promittere Sen. rh., a. venditoris Icti., a. testimonii tui Ci. ep., publicarum tabularum, somniorum Ci., eandem auctoritatem habent adversaria quam tabulae Ci. priročniki veljajo prav toliko, kolikor glavne knjige, cum ea (iustitia) sine prudentia satis habeat auctoritatis, prudentia sine iustitia nihil valet ad faciendam fidem Ci., defensioni, testi auctoritatem attribuere Ci., auctoritatem indicii testari Ci., non auctoritas modo verbis, sed etiam fides desit Q.; met.: poverilo (poveritev): auctoritates perscriptae Ci. podpisi pri senatovi seji navzočih senatorjev, ki poverjajo senatov sklep (drugi berejo: auctoritates praescriptae = poverjajoči podpisi senatorjev na čelu zapisanega senatovega sklepa).

2. occ.
a) zgleden postopek (zgledno postopanje), vzgled, vzor: Icti., a. maiorum Ci., auctoritatis eius et inventionis comprobatores Ci., aliorum auctoritati parēre Ci., auctoritatem alicuius sequi Ci., C., Cu., Q., superiorum auctoritatem repudiare, auctoritates contemnere, in auctoritatibus, in exemplis versari Ci.
b) ugled(nost), veljava, veljavnost, vpliv(nost): quanta in L. Crasso auctoritas fuerit, quis ignorat? Ci., quorum auctoritas apud plebem plurimum valet C., in Miltiade erat magna auctoritas apud omnes civitates N., apud exercitum plurimum valuit auctoritate N., auctoritate multum apud aliquem posse, auctoritate omnes anteire N., vincere aliquem auctoritate Ci., auctoritatem habere apud aliquem Ci., magnae auctoritatis haberi C. zelo ugleden biti, Dymnus modicae apud regem auctoritatis Cu., nos... patimur habescere aciem horum auctoritatis Ci., magna cum auctoritate bellum gerere Ci. ali summa cum auctoritate senex lucutus est Ci. z vso odločnostjo, prav odločno, attribuere alicui auctoritatem C., auctoritatem addere alicui L., auctoritatem facere, amittere, frangere, levare, restituere, interponere, de auctoritate alicuius detrahere Ci., libertinis detrahenda est auctoritas, auctoritatem perdere Q., auctoritas huius ordinis adflicta est Ci., a. populi imminuta Ci., sua auctoritas Ci. osebni ugled, osebna veljava, gliscit auctoritas T.; o rečeh = imenitnost, pomenljivost, tehtnost: huius rei, huius loci, honestatis, legum, orationis, veteris Academiae Ci., historiae Q., auctoritas dignitasque formae Suet.; v materialnem pomenu = veljava, cena, vrednost: bos in pecuaria maxima debet esse auctoritate Varr., sic... habebit... circa cellam ambulatio auctoritatem Vitr., ut maiestas imperii publicorum aedificiorum egregias haberet auctoritates Vitr. ugled... stavbe, achates magna fuit in auctoritate, nunc in nulla Plin., auctoritas praecipua lupo pisci Plin., a. saporis, unguentorum Plin.; met.: ugledna (vplivna) oseba, uglednež, veljak: ista corruptela servi... a tanta auctoritate adprobata Ci., quod brevi tempore futura sit illa auctoritas in his... sedibus Ci., auctoritates principium coniurationis colligere Ci.; od tod poznejši naslov: auctoritas tua Cod. Th. tvoja odličnost, preodlični.

II.

1. sodelovanje, pritrditev, podpora, pomoč, priporočilo, vpliv, oblast, svèt, prigovarjanje, priganjanje, nagibanje, spodbuda, spodbujanje: facite, ut vestra auctoritas meae auctoritati fautrix adiutrixque sit Ter., ut per auctoritatem civitatium earum suae preces... faciliorem aditum ad senatum haberent L., attende..., quam ego defugiam auctoritatem consulatus mei Ci. kako (malo) se izogibam zastopanju (izvrševanju) svoje konzulske oblasti, huius consilio atque auctoritate Athenienses bellum Syracusanis indixerunt N., perpetua tua auctoritas de pace Ci. spodbujanje k miru, eorum auctoritate illam coniunctionem defugi Ci., auctoritate Orgetorigis permoti C. ali eius auctoritate impulsi N. na... priganjanje, auctoritates rerum gerendarum Ci. (o avgurijih).

2. occ.
a) izrečena ali zapisana volja, svečano izrečeno mnenje, (zapisana) izjava, sklep, ukrep, odlok, naročilo, povelje, ukaz: de Q. Catuli auctoritate et sententia dicendum esse Ci., quorum nec auctoritatem aspernari nec voluntatem neglegere debeam Ci., audistis eo tempore clarissimi viri non solum auctoritatem, sed etiam testimonium Ci., auctoritate vestra viam patefaciatis illustrem atque latam Ci., errat vehementer, si quis in orationibus nostris auctoritates nostras consignatas se habere arbitratur Ci., auctoritati populi parēre Ci., a. censoria, iudicum Ci., a. collegii (pontificum) L. sklep, quarta legio Caesaris auctoritatem persecuta est Ci. povelje, tribuni se in auctoritate consulum futuros esse polliciti sunt L. da se bodo pokoravali volji konzulov, in auctoritate Tarentinorum manere L. pokoren ostati Tarentčanom, a. publica Vell. volja, civitatum auctoritates ac litterae ali publicae auctoritates testimoniaque Ci. pismena naročila. Poseb. pogosto senatūs auctoritas α) odločilna izjava (senatovega) mnenja: senatum rei publ. custodem... collocaverunt: huius auctoritate uti magistratūs... voluerunt Ci., cum potestas in populo, auctoritas in senatu sit Ci. β) z glasovanjem izražena senatova volja, senatov sklep na splošno: ea domus aedificatur ex auctoritate senatus pecuniā publicā Ci., auctoritatem senatus, iussa populi vendere Ci., senatus auctoritati parēre Ci. ali obtemperare C., quid egi nisi ex huius ordinis (= senatūs) consilio, auctoritate, sententia? Ci., respondere ex auctoritate senatus L., imperio non populi iussu, non ex auctoritate patrum (= senatūs) dato L.; tudi brez gen. senatūs: legati ex auctoritate haec Caesari renuntiant C. Od ljudskih tribunov potrjena senatus auctoritas je postala senatūs consultum (pravnomočni) senatov sklep: senatus consulto cautum est, ne qua Bacchanalia Romae neve in Italia essent L. (isti sklep imenuje Ci. tudi senatus vetus auctoritas); popolno: senatūs consulti auctoritas (okrajšano S. C. A.) Ci. ep. γ) izrečeno senatovo mnenje, ki ni moglo postati senatov sklep, če so mu ugovarjali ljudski tribuni: si quis huic senatus consulto intercessisset, auctoritas perscriberetur Ci., si quis intercedat senatus consulto, auctoritate se fore contentum L.
b) polnomočje, pooblastitev, pooblastilo: Vell., Ulp. (Dig.), senatus decrevit, ut legati cum auctoritate mitterentur Ci., qui habet... auctoritatem legum dandarum ab senatu Ci., videt legationes cum publicis auctoritatibus convenisse Ci.; od tod = moč, oblast: conferre se ad alicuius auctoritatem Ci.

III. jur. veljavnost posesti, oblast do kake reči, posest, lastnina: adversus hostem aeterna auctoritas (esto) Tab. Xii ap. Ci. proti tujcu naj ostane veljavnost posesti večna = tujec ne sme (ne more) pridobiti posestva, quod subreptum erit, eius rei aeterna auctoritas esto Legis Atiniae fr. ap. Gell.; pozneje v zvezi usus et auctoritas, usus auctoritas ali samo auctoritas po pridobitvi posestva (po zastaranju) veljavno posestveno stanje, pridobitev posestva in iz nje izvirajoča lastninska pravica: usus et auctoritas fundi Ci., usus auctoritas fundi biennium est Ci., sunt domus in hac urbe iure privato, iure hereditario, iure auctoritatis Ci.