Franja

Otācilius 3 Otacílij(ev), ime rim. rodu, iz katerega so najbolj znani:

1. Otacilius Crassus Otacilij Kras, pompejevec: C.

2. Cn. Otacilius Nāsō Gnej Otacilij Nazon: Ci. ep.

3. T. Otacilius Crassus Tit Otacilij Kras, pretor l. 217; v letih 216—211 se je bojeval zoper Kartažane na Siciliji: L.

4. L. Otacilius Pilītus Lucij Otacilij Pilit, osvobojenec, retor, Pompejev učitelj: Suet.

otájati (-am)

A) perf.

1. disgelare, sciogliere

2. pren. sciogliere la lingua (a), indurre (uno) a parlare; persuadere, convincere:
otajati koga z obljubami, s prošnjami persuadere qcn. con promesse, preghiere

B) otájati se (-am se) perf. refl.

1. sciogliersi

2. pren. lasciarsi persuadere, arrendersi

3. pren. migliorare:
odnosi med državama so se otajali i rapporti fra i due Paesi sono migliorati

otéti sauver, libérer, délivrer; déposséder

oteti se se libérer, se délivrer
oteti ujetnike délivrer (ali libérer) des prisonniers
oteli so ga lakote, nevarnosti, smrti il a été sauvé de la faim, du danger, de la mort
oteli so jim premoženje on les a dépossédés de leurs biens

Othō -ōnis, m Óton, rim. priimek

1. L. Rōscius Otho Lucij Roscij Oton, tr. pl. l. 67; sprožil je zakon, po katerem so v gledališču vitezom odkazani sedeži v prvih 14 vrstah: Ci., Iuv.

2. M. Salvius Otho Mark Salvij Oton, rim. cesar l. 69 po Kr.: T., Iuv., Mart., Suet. — Od tod adj. Othōniānus 3 Ótonov (= cesarja Otona), ótonski: partes, duces T.

ōtium -iī, n

1. prosti čas, brezdelje, brezdelnost, brezdelica, lázno, praznovanje, počitek, oddih, mir, pokoj (naspr. negotium): Enn. ap. Gell., Ca. ap. Ci., Pl., Ter., V., O., H., Cat., Sil., Suet. idr., nostrum otium negotii inopiā constitutum est Ci., natio occupata in otio Ph. predan dela polnemu brezdelju, otium sequi Ci., N. brezposeln biti, praznovati, otium persequi (iskati) Ci., per otium cibum capere ali spolia legere L. v miru, mirno, languescere in otio ali languescere otio Ci.; o neosebnih subj.: quies aëris et otium et tranquillitas Sen. ph.

2. occ.
a) počitek (prostost) od državnih opravil, brezposelnost, prosti čas za druge stvari, zlasti za slovstveno (književno, literarno, znanstveno) dejavnost, ukvarjanje s slovstvom (književnostjo, literaturo, znanostjo): Pl., Ter., Corn., Vell., quantum mihi res publica tribuet otii, ad scribendum conferam Ci., otium in studiis conterere Ci., o. studiosum Plin. iun. učeno slovstveno delovanje, abundare otio studioque Ci., se in otium conferre Ci. umakniti se v zasebnost, slovo dati javnim opravilom (službam); meton. pl. = sadovi (plodovi, rezultati) prostega časa: excutiasque oculis otia nostra tuis O.
b) politični mir, mirne, umirjene razmere: Ter., H. idr., ex bello tantum otii toti insulae conciliavit N. je povrnil tolikšen mir, pax atque otium C., valde me ad otium pacemque converto Ci., deducere rem ad otium C. mirno (= brez boja) poravnati, in otio vivere Ci., studia … honesta per otium (v mirnem času, v miru) concelebrata Corn., ab hoste ali ab seditionibus urbanis otium fuit L. imeli so mir pred sovražniki (pred prevrati).

otrok [ô] moški spol (-a, -a, otrôci) das Kind (dojen Brustkind, ki odrašča v domu Heimkind, mestni Stadtkind, načrtovan Wunschkind, nedeljski Sonntagskind, podeželski Landkind, predšolski Vorschulkind, problematičen Problemkind, sosedov Nachbarskind, zdomcev Gastarbeiterkind)
figurativno otrok človeškega rodu Menschenkind
čudežni otrok das Wunderkind, der Wunderknabe
medicina otrok iz epruvete das Retortenbaby
mrtvorojeni otrok das Totgeborene, die Totgeburt
figurativno otrok narave der Naturmensch
nezakonski otrok natürliches Kind, uneheliches Kind
figurativno otrok svojega časa ein Kind seiner Zeit
živorojeni otrok das Lebendgeborene
otrok, ki je prepuščen samemu sebi das Schlüsselkind
… otroka Kindes-
(umor/uboj der Kindesmord, izpostavitev die Kindesaussetzung, morilec der Kindesmörder, odvzem die Kindesentziehung, ugrabitev der Kindesraub, die Kindesentführung, zapustitev die Kindesaussetzung)
dobiti/roditi otroka ein Kind kriegen
poviti otroka einem Kind das Leben schenken
narediti otroka ein Kind machen, dekletu: (ein Mädchen) schwängern
pričakovati otroka ein Kind erwarten, poetično: Mutterfreuden entgegensehen
za otroka für das Kind, Kinder-
(nosilka die Kindertrage, davčni odbitni znesek der Kinderfreibetrag)
z otrokom mit dem Kind
grobo ravnanje z otrokom die [Kindesmißhandlung] Kindesmisshandlung
otroci množina Kinder množina
otroci, ki so izgubili starše elternlos gewordene Kinder
religija božji otroci Kinder Gottes, Gotteskinder
… otrok Kinder-
(delo die Kinderarbeit, gruča die Kinderschar, število die Kinderzahl, umrljivost die Kindersterblichkeit, varstvo der Kinderschutz, velik ljubitelj der Kindernarr, veliko število der Kinderreichtum, vzgoja die Kindererziehung, zakon die Kinderehe)
brez otrok kinderlos
ki ima veliko otrok kinderreich
ki ne mara otrok kinderfeidlich
ne marati otrok ein Kinderfeind sein, kinderfeindlich sein
odklanjanje otrok die Kinderfeindlichkeit
do otrok zu den Kindern
ljubezen do otrok die Kinderliebe
v družbi otrok in Kindergesellschaft
v rokah otrok in Kinderhand
za otroke für die Kinder
ugoden za otroke kinderfreundlich
neugoden za otroke kinderfeindlich
… za otroke Kinder- (knjiga das Kinderbuch, leksikon das Kinderlexikon, maša der Kindergottesdienst, mleko die Kindermilch, molitev das Kindergebet, neprimeren kinderfeindlich, pesem das Kinderlied, popust die Kinderermäßigung, pravljica das Kindermärchen, predstava die Kindervorstellung, radijski program der Kinderfunk, televizija das Kinderfernsehen, varnostni pas der Kindergurt)
otrokom für die Kinder
primeren otrokom kindergerecht, kindgemäß
prilagojen otrokom kinderfreundlich
neprilagojen otrokom kinderfeindlich
|
figurativno mnogo babic, kilav otrok viele Köche verderben den Brei

otŕpniti s'engourdir, devenir rigide, (se) raidir, se figer

otrpniti od mraza devenir transi de froid, se glacer, se figer
otrpniti od strahu se glacer (ali se figer) d'effroi
otrpniti od začudenja se figer (ali être saisi) d'étonnement
kri mi je otrpnila od groze mon sang s'est glacé d'effroi
noge so mi otrpnile j'ai les pieds raidis
otrpel nasmeh sourire figé

Oufens (Ūfens) -entis, m Ufént, majhna reka v Laciju: V., Plin., Sil. Po tej rečici je dobila ime Oufentina (ōfentina) tribus uféntska (ufentínska) tribus, ustanovljena l. 318 (skupaj s falernsko tribus); vanjo so bila vključena mesta Privernum, Tarracina, Aquinum, Frusino, Canusium, Forum Flamini, Plestia, Tuficum, Attidium, Sena, Comum, Mediolanum: Priverno Oufentina venit fluvioque Oufente Luc. fr., Luc. ap. Fest., quid Plancio cum Lemonia, quid cum Ufentina (sc. tribu), quid cum Clustumina? Ci., tribus duae adiectae sunt, Oufentina et Falerna L., L. epit., Oufentinae tribus initio causa fuit nomen fluminis Ofens, quod est in agro Privernate mare intra et Tarracinam Fest.

out² [áut] prislov

1.
ven, iz (tudi v zvezi z glagoli: to go out iti ven, to die out izumreti)

2.
zunaj, zdoma (he is out zunaj je, ni ga doma)

3.
ne na delu (a day out prost dan)

4. vojska
na (bojnem) polju
navtika na morju

5.
ne v zaporu (out on bail na svobodi proti kavciji)

6.
priobčen (knjiga the book came out in June)
predstavljen javnosti (dekle)

7.
odkrit (the secret is out tajna je prišla na dan)

8. šport
zunaj, ven, ne v igri, izven igrišča; (boks) knockoutiran

9. politika
ne v vladi (the democrats are out)

10.
ne v vaji (my fingers are out)

11.
porabljen, ne na zalogi (the potatoes are out)

12.
do kraja, čisto (to hear s.o. out koga do kraja poslušati, tired out čisto izčrpan)

13.
izpahnjen (roka), ki preplavlja (reka)

14.
napačen, zmoten (his calculations are out njegovi računi so napačni)

15.
dan v najem (zemlja), izposojen (knjiga)

16.
jasno, glasno (to laugh out glasno se zasmejati, speak out! govori glasneje!, povej že jasno in glasno!)

17. aeronavtika
končan (pogovor)

18.
razno

out and out popolnoma, docela
out and about (zopet) na nogah, pokonci
out and away daleč (najboljši itd.)
to be out miniti, ne biti v modi, biti na izgubi, biti zunaj, ne biti doma, ne priti v poštev, iziti (knjiga), ne goreti, biti ugašen
that is out! ne pride v poštev!
to be out in a thing motiti se
to be out for s.th. iskati kaj, zavzeti se za kaj
to be down and out na nič priti
to be out with s.o. ne biti več prijatelj, biti hud na koga
to have it out with s.o. razčistiti stvar s kom
we had an evening out zvečer smo šli ven
out at heels reven
out at elbows revno oblečen
out on a limb izpostavljen
way out izbod
the workers are out delavci stavkajo
out with him! ven ga vrzi!
ekonomija to insure out and home zavarovati za pot tja in nazaj

outrer [utre] verbe transitif pretiravati, predaleč (na konico, do skrajnosti) tirati; težko užaliti

outrer la vérité pretiravati resnico
mes paroles l'ont outré moje besede so ga zelo užalile

oven samostalnik
1. (žival) ▸ kosRejci so razkrili svoje težave, med katere spada pomanjkanje centrov za vzrejo ovnov. ▸ A tenyésztők feltárták a nehézségeiket, amelyek között szerepel a kostenyésztő központok hiánya.

2. tudi z veliko začetnico, v astrologiji (znamenje v horoskopu) ▸ KosLuna v Ovnu prinaša ogromno nove energije in navdušenja. ▸ A Hold a Kosban rengeteg új energiát és lelkesedést hoz.Planeti v Ovnu vas bodo napolnili z navdušenjem in veseljem. ▸ A Kosban járó bolygók lelkesedéssel és örömmel fogják eltölteni. Ovni so duhoviti in dobri partnerji, a le za krajše obdobje. ▸ A Kosok szellemesek és jó partnerek, de csak rövidebb időszakra.
Sonce, Merkur in Venera v znamenju Ovna skrbijo za dotok novih življenjskih moči. ▸ A Kos jegyében járó Nap, Merkúr és Vénusz gondoskodnak az új életerő beáramlásáról.

3. nekdaj (vojaška naprava) ▸ kosZaslišal se je neznanski trušč in velik del obzidja se je pod udarci ovna porušil. ▸ Bődületes csattanás hallatszott, és a faltörő kos ütései alatt a fal nagyrésze leomlott.
Od drugega desetletja 15. stoletja so katapulte in ovne začeli zamenjevati težki topovi. ▸ A 15. század második évtizedétől a parittyákat és a faltörő kosokat nehézágyúk kezdték felváltani.

4. (naprava za zabijanje) ▸ kos [cölöpverő]
Lesene kole zabijamo z ovnom preko škripca. ▸ A fából készült cölöpöket egy csigán átvezetett kossal verjük be.

5. (vodna črpalka) ▸ kos [vízszivattyú]
Po približno pol ure hoje pridemo do izvira, speljanega v oven, kjer lahko pri pipi natočimo vodo. ▸ Körülbelül félórás sétát követően eljutunk a kosba vezetett forrásig, ahol a csapnál tölthetünk vizet.
Povezane iztočnice: hidravlični oven

over² [óuvə] prislov

1.
preko, pre- (z glagoli: to paint s.th. over preslikati kaj, he jumped over preskočil je)

2. figurativno
na drugo stran, k drugi stranki (they went over to the enemy prešli so k sovražniku)

3.
sem, semkaj (come over! pridi sem!)

4.
tam (preko), na drugi strani (over there tamle, ameriško pogovorno v Evropi)

5.
(prav) nad (the bird is directly over us ptič je prav nad nami)

6.
znova (ten times over desetkrat zapovrstjo)

7.
pretirano, čezmerno (over polite pretirano vljuden)

8.
mimo, gotovo, končano (the lesson is over šolska ura je končana)

9.

Razno:

over again še enkrat, znova
over and over again vedno znova
over against nasprotno (temu)
over and above vrhu tega, skrajno, preveč
all over povsod, popolnoma, končan
to be all over with biti na koncu s čim
it is all over with him z njim je konec
that is him all over to je čisto njemu podobno
sleng to be all over s.o. (s.th.) biti vzhičen nad kom (čim)
pogovorno to get s.th. over with končati kaj
the world over po vsem svetu
not over well precej slabo
that can stand over to lahko počaka
see over poglej naslednjo stran
ekonomija carried over prenos

ovīlis -e (ovis) ovčji: stabulatio Ap., grex Icti.; subst. ovīle -is, n

1. (sc. stabulum) ovč(n)ják, ovčja ograda, ovčarna: Varr., H., V., Col., Pers., Val. Fl., pecus se texit ovili O.; po katahrezi tudi kozják: Tib., sunt in ovilibus haedi O.

2. metaf. ograda (ograjen prostor) na Marsovem polju, kjer so zborujoči Rimljani glasovali, glasovalno mesto: Iuv., Lucan., in ovili colloqui L.

ōvum -ī, n (iz *ōu-om; prim. gr. ᾠόν, lezboško ὤιον [iz *ōu̯i̯-om], dor. ὤεον (iz ὤƑεον [<*ōu̯ei̯-om] „kar spada k ptici“, „kar najdemo pri ptici“, „ptičji produkt“; prim. lat. avis), sl. jajce, got. ada, stvnem. ei, nem. Ei, ang. egg)

1. jajce: O., H., V., Suet., Cels., Cael., Lamp. idr., ovi putamen Col., Plin. jajčja lupina, o. parĕre, gignere Ci. ali facere Varr. ali edere Plin. ali ponere O., Col. (z)nesti (leči). Rim. obedi so se začeli z jajci in končali s sadjem; od tod preg.: integram famem ad ovum affere Ci. ep. do jajca = do začetka obeda, ab ovo usque ad māla H. „od jajc do jabolk“, po naše „od juhe do posladka“ = od začetka do konca; v povezavi z mitološko zgodbo o Ledi (gl. Lēda): nec gemino bellum Troianum orditur ab ovo H., ovo prognatus eodem H. = Kastorjev brat Poluks.

2. metaf. jajce, ena izmed 7 jajčastih podob na dirkališču v cirkusu; spominjala je na jajce, iz katerega sta prišla Kastor in Poluks, zaščitnika cirkuških umetnosti. Po teh jajcih so šteli kroge na dirkališču; po vsakem krogu so vzeli eno jajce z njegovega podstavka (fala): ovum sublatum est Varr., ova ad notas curriculis numerandis L.

3. meton. mera jajčje lupine (= kolikor drži jajčja lupina): tribus ovis Plin.

ozébsti geler, se congeler, être brôlé (ali grillé) par la gelée

prsti so mi ozebli j'ai les doigts gelés

ozelèniti ozèlenīm ozeleniti, narediti zeleno: suho, drvo nećeš ozeleniti; ozelenjene su sjeverne padine naših planina pogozdena so severna pobočja naših planin

ozírati se (-am se) | ozréti se (ozrèm se) imperf., perf. refl.

1. guardare indietro, guardare attorno, guardarsi intorno, guardare a, verso:
ozreti se na levo in desno guardare a destra e a sinistra
ozreti se proti hribom guardare verso i monti
ozirati se za odhajajočim seguire con lo sguardo il partente
ozirati se po pticah osservare gli uccelli

2. ozirati se na tener conto di, prendere in considerazione qcn., qcs.:
ozirati se na javno mnenje tener conto della pubblica opinione

3.
ozirati, ozreti se po (iskati) cercare; ekst. tentare di impossessarsi (di)
ozirati se po taksiju cercare un taxi
ozirajo se po naši zemlji cercano di impadronirsi della nostra terra
pren. ne ozirati se ne na desno ne na levo non guardare in faccia a nessuno, tirare diritto
ozirati se po dekletih mostrare interesse per le ragazze, correre dietro alle ragazze
ozirati se po vremenu interrogarsi che tempo farà
bila je tako lepa, da so se vsi ozirali za njo era così bella che tutti si voltavano a guardarla

označeváti (-újem) | oznáčiti (-im) imperf., perf.

1. segnare, contrassgnare, marcare:
označevati drevesa za posek marcare gli alberi da abbattere
označiti igralne karte segnare le carte da gioco

2. (izraziti določeno vsebino; poimenovati; biti značilen za) indicare, denotare, caratterizzare:
besede označujejo pojme le parole indicano concetti
to obdobje označujejo močni družbeni pretresi un periodo caratterizzato da forti sconvolgimenti sociali

3. (navajati, navesti karakteristične lastnosti) qualificare; bollare; dire:
nauk so označevali kot zmoten la dottrina era bollata come eretica
označujejo ga kot človeka velike kulture lo dicono un uomo di grande cultura

4. descrivere

5. dimostrare, indicare:
rezultati volitev označujejo, da večina podpira sredinsko politiko i risultati delle elezioni indicano che la maggioranza del corpo elettorale appoggia una piattaforma politica centrista
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
muz. označevati prstni red diteggiare
označiti s kratico siglare
označevati s paragrafi paragrafare
lingv. označevati naglas accentare
označiti z monogramom cifrare

ožina samostalnik
1. (pas kopnega ali morja) ▸ szoros Ožino prepluje vsak dan na stotine tovornih ladij, med njimi pa se smukajo še majhne ribiške ladje. ▸ A szoroson naponta több száz teherhajó halad át, köztük pedig kis halászhajók is cikáznak.
Povezane iztočnice: Magellanova ožina, Gibraltarska ožina, Bosporska ožina

2. (zožen predel) ▸ szűk járat, szűk hely, szűkületVhodno ožino so nekoliko razširili in zaprli z rešetko. ▸ A szűk bejáratot kissé kiszélesítették és ráccsal zárták le.
Ob robu je manjši ozek rov, ki pa se po 10 metrih zoži v trenutno neprehodno ožino. ▸ A szélén egy kisebb szűk járat található, amely azonban 10 méter után egy jelenleg átjárhatatlan részbe szűkül be.
Voznik poganja svojo rikšo skozi neverjetne ožine med avtomobili in ostalimi vozili na kolesih. ▸ A sofőr hihetetlenül szűk helyeken tolja át a riksát az autók és más kerekes járművek között.
Zabojnikov v to vas zaradi ožin na cesti niso mogli pripeljati. ▸ Az útszűkületek miatt a konténereket nem tudtuk elhozni ebbe a faluba.

3. (lastnost ozkega) ▸ szűkösség
Ožina ali širina rezila je odvisna od tega, ali z motiko okopavamo, ogrebamo ali kopljemo. ▸ A kapaél szélessége attól függ, hogy a kapával gyomot írtunk-e, vagy talajt lazítunk, illetve forgatunk.
Pri postavljanju pohištva sem poleg ožine prostora prav tako morala upoštevati, da vanj vodi dvoje stopnic. ▸ A bútorok elhelyezése során figyelembe kellett venni, mennyire szűk a hely, és hogy két lépcső vezet a helyiségbe.
Dušila me je ožina cest in meje vsepovsod. ▸ Fojtogattak a szűk utak és a mindenütt jelenlévő határok.

4. (o ozkoglednosti ali omejenosti) ▸ beszűkültség, szűkösség
Kar človek čuti, zaznava, vidi in sliši je odvisno od njegove percepcije, njene širine ali ožine. ▸ Amit az ember érez, érzékel, lát és hall, az a saját percepciójától, látókörének szélességétől vagy beszűkültségétől függ.
Omejenost interesov in ožino miselnega dosega je še najlaže prikrivati z velikimi besedami. ▸ Az érdekek korlátozottságát és a gondolati skála szűkösségét a legkönnyebb nagy szavakkal leplezni.

5. jezikoslovje (o izgovoru samoglasnikov) približek prevedka ▸ zárt képzés
Tako se npr. raba širokega e in o v slovenščini širi, stari pravopis pa je poln besed, ki imajo na teh mestih zapisano izreko z ožino. ▸ Például a szlovén nyelvben a nyílt képzésű e és o használata terjedőben van, és a régi helyesírás tele van olyan szavakkal, amelyek e helyeken a zárt képzésű magánhangzót rögzítenek.

pa and; but, however

pa četudi (al)though, even though
pa tudi (celó) če even if...
pa dobro well then
pa vendar (and) yet, still, nevertheless, but yet, for all that, notwithstanding
pa naj bo! then let it be!
kaj pa je? what is the matter (here)?
pa kaj zato (potem)? what of it?, so what?
moj oče pa moja mati my father and my mother
pa to je jasno! why, that is clear!
tako pravijo, pa jaz tega ne verjamem so they say, but I (myself) do not believe it
on lahkó to stori, pa vem, da ne bo he can do it, but I know he will not
prosili smo ga, on pa tega ni hotel storiti we asked him, but he would not do it
pa tudi če bi tako bilo... even so...