góbec (-bca) m
1. (pri živali) muso, bocca
2. pren. muso, ceffo, grugno; bocca:
počiti, udariti, usekati koga po gobcu colpire qcn. al muso, dare un pugno sul muso
3. pog. maldicente, malalingua
4. pren. (prednji del česa) muso (dell'automobile, dell'aereo)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. držati gobec non fiatare, tenere il becco chiuso
pog. imeti gobec avere la parlantina sciolta
pog. zamašiti komu gobec chiudere il becco a qcn.
dobiti jih po gobcu buscarle
imeti dolg, grd gobec essere una malalingua
sam gobec ga je è buono solo a parlare
Zadetki iskanja
- gobezdálo (-a) n pog. pejor.
1. ciarlone, fanfarone, parolaio; cicerone (da strapazzo); pog. sbombone
2. bocca, becco:
zapri že enkrat svoje gobezdalo e chiudi una buona volta il becco - gocciola f
1. pomanjš. od ➞ goccia kapljica
2. kapljica; kap:
avere la gocciola al naso biti smrkav
non c'è più una gocciola d'olio niti kapljice olja ni več
3. pog. (možganska) kap:
gli è venuto un accidente a gocciola zadela ga je kap - godálo (-a) n muz. strumento a corda; arco:
godala in tolkala strumenti a corda e a percussione
koncert za fagot in godala concerto per fagotto e archi - godíti se (-í se) imperf. impers. ➞ zgoditi se
1. accadere, succedere, capitare:
čudeži se ne godijo i miracoli non succedono
2. (s smiselnim osebkom v dativu, biti, živeti) stare, andare, vivere:
dobro, slabo se mu godi gli va bene, male
pren. tebi se pa godi te la passi, eh?
pren. goditi se (komu)
kot vrabcu v prosu vivere da papa, come un papa
godi se mi krivica mi è stata fatta una (grave) ingiustizia - godrnjáti (-ám) imperf. ➞ zagodrnjati
1. brontolare, mugugnare; pog. taroccare:
ko je doma, samo godrnja quando è in casa non fa che brontolare
2. (nerazločno govoriti) brontolare, borbottare, bofonchiare:
ves čas je godrnjal sam zase tutto il tempo borbottò fra se - goguenard, e [gɔgnar, d] adjectif posmehljiv, porogljiv; šaljiv; masculin porogljivec, posmehljivec, zasmehovalec
sourire masculin goguenard posmehljiv nasmeh - gòl (gôla -o)
A) adj.
1. (ki je brez dlake, las, perja) nudo, spoglio; brullo:
golo drevje alberi nudi, spogli
gola zemlja terreno brullo
2. (ki je brez obleke) nudo:
gol do pasu a torso nudo
3. (ki je brez opreme) nudo, spoglio:
gole stene pareti nude
gola soba stanza spoglia
4. pren. (ki je brez česa drugega) nudo, semplice:
naštevati gola dejstva riferire i fatti nudi e crudi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. obrati koga do golih kosti tagliare a qcn. i panni addosso
braniti se z golimi rokami difendersi con le mani nude
videti z golim očesom vedere a occhio nudo
biti gol ko ptič essere nudo come un verme, come mamma l'ha fatto
rešiti si golo življenje salvare soltanto la pelle
elektr. gola elektroda elettrodo nudo
gola zavist pura invidia
bot. goli cvet fiore nudo
zool. goli polž lumacone ignudo
elektr. goli vodnik conduttore nudo
B) gôli (-a -o) m, f, n
našeškati (otroka) po goli sculacciare il bambino
ostriči do golega rapare, tagliare i capelli a zero
sleči do golega denudare
sečnja (gozda)
do golega, na golo abbattuta, tagliata a nudo - gólk (-a) m zastar. il parlare, la parola
PREGOVORI:
golk je srebro, molk je zlato la parola è d'argento, il silenzio d'oro - golóbji de pigeon(s)
golobje jajce œuf moški spol de pigeon
golobje siv(e barve) gorge-de-pigeon - gólt (-a) m pren.
1. (žrelo, grlo) gola:
grižljaj se mu je zataknil v goltu il boccone gli è rimasto in gola
pren. vse mu gre v nenasitni golt è un ingordo
2. anat. faringe - goma ženski spol gumi
goma arábiga gumi arabikum
goma de borrar radirka
goma elástica gumi(e)lastika, kavčuk
goma laca šelak
goma s množina gumijevi izdelki - gommé, e [gɔme] adjectif gumiran
- gondolant, e [-lɑ̃, t] adjectif, populaire nad vse komičen
histoire féminin gondolante zelo smešna zgodba - gonfiare
A) v. tr. (pres. gonfio) napihniti (tudi pren.):
gonfiare le gomme di una bicicletta napihniti zračnice na kolesu
il vento gonfia le vele veter napenja jadra
gonfiare una persona, una notizia napihniti zasluge kakega človeka, napihniti novico
B) ➞ gonfiare, gonfiarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ gonfio)
1. narasti, naraščati; oteči, otekati:
i fiumi gonfiano con le piogge troppo abbondanti zaradi preobilnega deževja reke narastejo
mi si è gonfiata una mano otekla mi je roka
2. pren. napihniti se, postati napihnjen, domišljav, prevzeten:
si gonfia quando gli si fanno complimenti kar zraste, če je deležen komplimentov - gonflé, e [gɔ̃fle] adjectif napihnjen, nabrekel (tudi figuré) otekel; napet (vrata, okno); populaire korajžen, odločen
- goníti (gónim)
A) imperf.
1. azionare, muovere, spingere; far andare, girare;
potok goni mlin in žago l'acqua del torrente aziona il mulino e la segheria
agr. goniti cepec (mlatiti) battere (il grano e sim.)
goniti vesla remare
veter je gonil oblake proti goram il vento spingeva le novole verso i monti
2. incitare, spronare; abs. correre;
goniti konja incitare il cavallo
pren. goniti sovražnika incalzare il nemico
3. (žival na določeno mesto) condurre, portare, menare:
goniti živino na pašo menare le bestie al pascolo
4. pren. (priganjati) incitare, stimolare, spingere; angariare
5. cacciare via, scacciare
6. (kar naprej ponavljati) ripetere, battere la solfa:
vedno goni svojo batte sempre la stessa solfa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. goniti vodo na svoj mlin portare l'acqua al proprio mulino
goniti meh tirare il mantice (dell'organo)
lov. pes goni il cane insegue la selvaggina
B) goníti se (-im se) imperf. refl.
1. essere in calore, in fregola
2. pejor. (poditi se) correre, rincorrersi - gôr adv. ➞ gori
1. (izraža gibanje proti višjemu kraju) su:
hoditi po stopnicah gor in dol andare su e giù per le scale
ekst. gor in dol qua e là
2. gor — dol:
en dinar gor ali dol, kaj bi gledal e crepi l'avarizia!
prijatelj gor, prijatelj dol amici quanto vuoi ma non ti posso accontentare
pren. eden gor, drugi dol, je že tako na svetu il mondo è fatto a scale, chi le scende e chi le sale
PREGOVORI:
zdravje po niti gor, po curku dol il male viene a carrate e va via a once - gôra (-e) f
1. monte, montagna; vetta:
v daljavi so se videle gore in lontananza si vedevano i monti
iti, hoditi v gore andare per i monti, in montagna, essere un patito della montagna
strme, visoke gore montagne erte, scoscese, alte
pobočje, vrh gore il pendio, la cima del monte
velik ko gora alto come una montagna
geogr. ledena gora iceberg
(vzklik) križana gora! santo cielo!
2. nareč. vigneto in collina
3. bosco (di montagna)
4. pren. monte, mare, mucchio, flagello:
gora denarja un flagello di quattrini
imeti cele gore težav essere, trovarsi in un mare di guai
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti za deveto goro sparire senza lasciar traccia
(v pravljicah) iti čez devet gora in devet voda andare lontano lontano, per mari e monti
naše gore list uno dei nostri, un connazionale
šalj. če noče gora k Mohamedu, mora Mohamed h gori se la montagna non vuole andare da Maometto, Maometto andrà alla montagna - goréti (-ím) imperf. ➞ zgoreti
1. bruciare, ardere:
ogenj gori v kaminu il fuoco arde nel camino
2. pren. bruciare:
glava mu gori la testa gli brucia
3. pren. (biti v veliki meri, kazati se v veliki meri, biti čustveno vznemirjen) ardere, bruciare:
v njem je gorela strast dentro gli bruciava la passione
goreti od ljubezni, sovraštva, želje ardere di amore, di odio, dal desiderio (di)
4. (kazati veliko navdušenje za) amare appassionatamente, ardere d'amore per, bruciare di; essere appassionato di:
goreti za domovino amare la patria
goreti za šport essere appassionato dello sport
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
saj ne gori (voda), saj mu še ne gori nad glavo perché tanta fretta, tanta premura?
srce mu gori zanjo è innamorato di lei
pren. goreti pod nogami, petami essere in grave pericolo, bruciare (a qcn.) sotto i piedi
bežati, kot bi tla gorela pod nogami scappare a gambe levate
igre gori fuoco
PREGOVORI:
če bi nevoščljivost gorela, ne bi bilo treba drv se l'invidia fosse febbre, tutto il mondo l'avrebbe