Franja

understand^* [ʌndəstǽnd]

1. prehodni glagol
razumeti, umeti, pojmiti; razumeti se, spoznati se (how to nedoločnik kako...)
uvideti, spoznati, izkusiti; smatrati, misliti, predpostaviti, podrazumeti

2. neprehodni glagol
razumeti, imeti razum; biti informiran
zastarelo zvedeti, slišati

to understand about s.th. biti informiran o čem
to understand one another (each other) razumeti se med seboj (eden drugega), zlágati se, harmonirati
to understand business razumeti se na posle
he understands horses razume se, spozna se na konje
he can't understand a joke on ne razume šale
I understand from his manner vidim po njegovem vedenju
I understand he died last week zvedel sem (slišal sem, slišim), da je umrl pretekli teden
I understand that you spread these rumours slišim (slišal sem, pravijo), da vi širite te govorice
am I to understand that this sum is meant to cover all expenses? naj razumem (naj to pomeni), da naj ta vsota krije vse stroške?
do I (ali am I to) understand that you refuse? hočete s tem reči, da odklanjate?
it is an understood thing that... samo po sebi se razume, da...
that is understood to se razume samo po sebi
to give s.o. to understand dati komu razumeti
to make s.o. understand dati komu razumeti; razložiti komu
to make o.s. understood in French sporazume(va)ti se v francoščini, znati toliko francosko, da se sporazumemo (s kom)
it must be clearly understood that if you go, you go alone moramo si biti čisto na jasnem, da, če greste, greste sami
what did you understand him to say? kako ste razumeli njegove besede?

union [jú:njən] samostalnik
zveza; združenje; unija; povezanost
politika priključitev, zedinjenje; zakonska zveza, zakon; delavsko združenje, društvo, sindikat; sloga, harmonija
trgovina iz različnega materiala stkana tkanina; levi gornji del nacionalne zastave (ki predstavlja politično zvezo ozemelj); naprava za spajanje cevi, spoj dveh ali več predmetov (cevi, vrvi); plitva kad za čiščenje piva
(= union workhouse) zgodovina ubožnica

union card sindikalna izkaznica
union catalogue ameriško skupen katalog (več knjižnic)
the Union flag, the Union Jack državna zastava Velike Britanije
the Union Združene države Amerike; (tudi) Združena kraljevina (britanska); zgodovina severne države (v secesijski vojni)
Universal Postal union svetovna poštna unija
trade union strokovna zveza, delavska zveza, sindikat (v Angliji in v ZDA)
to bring about a union izvesti, izvršiti unijo
their union is not a happy one njun zakon ni srečen
to live together in perfect union živeti skupaj v popolni harmoniji
to hoist (ali to fly) a union flag down dati znak za nevarnost (z narobe dvignjeno angleško mornariško zastavo)

unrecht neprimeren, (falsch) napačen, nepravi; unrecht haben ne imeti prav; unrecht geben jemandem ne dati prav (komu); unrecht bekommen: er hat unrecht bekommen izkazalo se je, da ni imel prav; unrecht tun prizadejati/delati krivico; in unrechte Hände fallen pasti v neprave roke; nicht unrecht sein biti prav

unsling^* [ʌnslíŋ] prehodni glagol
odpeti; vzeti iz zanke, iz pentlje; odvzeti
navtika razpremiti ladjo; sneti z rame

to unsling a rifle sneti, dati puško z rame

unterkriegen ugnati, premagati; sich nicht unterkriegen lassen ne dati se (er [läßt] lässt sich nicht unterkriegen ne da se)

úp hope; credit

na úp on credit
brez úpa na uspeh without a hope of success
brez úpa zmage upati to hope against hope
prazni úpi vain hopes pl
dati (prodati) na úp to give (to sell) on credit
zbujati úpe to raise hopes ➞ upanje

úpanje (-a) n

1. speranza, augurio, auspicio; aspettativa, attesa:
biti poln upanja essere pieno di speranza
neutemeljeno, skrito, trdno upanje speranza infondata, nascosta, tenace
žarek upanja raggio di speranza
gojiti upanje coltivare la speranza, sperare
pokopati, uničiti upanja cancellare, sopprimere le speranze
slepiti se z upanjem coltivare vane speranze, vane illusioni
navdajati z upanjem infondere speranza
svoja upanja polagati v kaj riporre tutte le proprie speranze in qcs.

2. pren. speranza; promessa:
veliko upanje naše kinematografije una grande speranza, una grande promessa del nostro cinema
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
star. dati, kupiti na upanje dare, comprare a credito
dajati komu upanje dare coraggio, incoraggiare, stimolare
mat. matematično upanje valore previsto
rel. vera, upanje, ljubezen fede, speranza, carità
dokler živimo, upamo finché c'è vita c'è speranza

upokojíti pensionar , (zlasti uradnike) jubilar

dati se upokojiti pensionarse, pedir la jubilación; voj retirarse, pedir el retiro

uporab|a² ženski spol (-e …)

1. (uporabljanje) die Benutzung (kuhinje Küchenbenutzung); (uživanje, izkoriščanje) die Nutzung (tal Bodennutzung, večkratna Mehrfachnutzung)
pravica do uporabe das Benutzungsrecht, Nutzungsrecht
pristojbina za uporabo die Benutzungsgebühr
(cest Straßenbenutzungsgebühr)
za lastno uporabo eigengenutzt

2. (izraba) die Verwertung, Verarbeitung (ostankov Resteverwertung, ponovna Wiederverarbeitung, Wiederverwertung)

3.
brezplačna uporaba učbenikov die Lernmittelfreiheit

4.
uporaba nasprotno namenu/nenamenska uporaba die Zweckentfremdung

5.
dati dovoljenje za uporabo (etwas) freigeben

uporábiti usar, utilizar, emplear ; (pravilo, zakon) aplicar (za a) ; poner en práctica

dobro kaj uporabiti hacer buen uso de a/c
koristno kaj uporabiti emplear con provecho a/c
dati se uporabiti ser aplicable (za a)
ne da bi uporabili silo sin recurrir a la fuerza

upráva uprávljanje administration; direction; management; administration board

državna upráva, uprávljanje government
prisilna upráva, uprávljanje sequestration
dati pod prisilno uprávo to sequestrate

usmrti|ti (-m)

1. pravo hinrichten, richten; (eksekutirati) exekutieren
usmrtiti na kolesu zgodovina rädern

2.
usmrtiti z evtanazijo euthanasieren

3.
dati usmrtiti žival: einschläfern lassen

usóda fate, destiny, fortune; lot; fatality; doom; zastarelo weird

boginje usóde Destinies pl, Fates pl, the Weird (ali Fatal) Sisters pl
moja usóda (pogovorno) my lot
vera v usódo fatalism
usóda mi je šla na roko (figurativno) fate played into my hands
boriti se proti usódi to fight against destiny
dati si vedeževati svojo usódo to have one's fortune told
deliti s kom usódo to cast (ali to throw) in one's lot with someone
deliti s kom isto usódo to share the same fate with someone
usóda ga preganja fate pursues him
usóda me povsod zasleduje fate pursues me everywhere
odločiti o usódi koga to decide (ali to fix) someone's fate
izzivati, skušati usódo to tempt providence
izzivati svojo usódo to tempt one's fate
sprijazniti se s svojo usódo to reconcile oneself to one's fate (ali to one's lot), to become reconciled with one's fate (ali one's lot)
vdati se v svojo usódo to resign oneself to one's fate, zastarelo (škotsko) to dree one's weird
zapečatiti usódo koga to seal someone's fate
njegova usóda je zapečatena his fate is sealed
zlobna usóda cruel (ali baleful) fate

ust|a¹ srednji spol množina der Mund
otroška usta Kindermund (tudi figurativno)
dihanje skozi usta die Mundatmung
maska za usta der Mundschutz
dihanje usta na usta die Mund-zu-Mund-Beatmung, die Atemspende
dihanje usta na nos Mund-zu-Nase-Beatmung
izpiranje ust das Mundspülen
kotiček ust der Mundwinkel
celična usta (citostom) Zellmund
sesalna usta Saugmund
(gobec) das Maul
|
umazana usta figurativno das Schandmaul
lačna usta množina hungrige Mäuler
ena usta količina: das Mundvoll
usta v obliki srca [Kußmund] Kussmund
zaklenjena usta figurativno ein [Schloß] Schloss vor dem Mund
ki se mu ne ljubi ust odpreti mundfaul
zamašitev ust die Knebelung
stisnjenih ust verkniffen
našobiti usta den Mund spitzen; einen Schmollmund machen
opeči si usta sich den Mund verbrennen
razvleči usta ein Froschmaul ziehen
zamašiti usta den Mund stopfen
z zatičem: knebeln
zapreti usta figurativno den Mund verbieten; über den Mund fahren
na široko odpirati usta figurativno eine große Lippe riskieren
samo da ust odpre, že laže er lügt, wenn er den Mund auftut
pripeljati eno čez usta über den Mund fahren
iz ust aus dem Mund
figurativno vzeti (besedo) iz ust (das Wort) aus dem Mund nehmen; vorgreifen; misliti enako: aus der Seele sprechen
zadah iz ust der Mundgeruch
dati k ustom an die Lippen führen
nesti k ustom an den Mund setzen
dati prst na usta den Finger auf die Lippen legen
figurativno hvaliti na vsa usta über den grünen Klee loben
režati se na vsa usta über das ganze Gesicht lachen
na ustih med, v srcu led Honig auf dem Mund, Galle im Herzen
pena na ustih figurativno der Geifer
s peno na ustih mit Schaum vor dem Mund
viseti komu na ustih figurativno (jemandem) auf den Lippen hängen
od ust do ust von Mund zu Mund
od ust si pritrgati vom Munde absparen, sich am eigenen Leibe ersparen
figurativno iti od ust do ust die Runde machen
držati pred usti vorhalten
preko ust (oralno) oral
skozi usta medicina (peroralen) peroral
v usta in den Mund
figurativno iz rok v usta aus der Hand in den Mund
živeti: von der Hand in den Mund (leben)
figurativno prileteti v usta pečene piške: ins Maul fliegen
v ustih im Mund
obračati besede v ustih das Wort im Munde herumdrehen, im Mund umdrehen
okus v ustih der Nachgeschmack
raztopiti se v ustih auf der Zunge zergehen
zamašek/zatič v ustih der Knebel
roditi se z zlato žlico v ustih mit einem silbernen/goldenen Löffel im Mund geboren sein
brati z ust von den Lippen lesen
zijati z odprtimi usti mit offenem Munde dastehen
žvečiti s polnimi usti mampfen
sinhroniziran z usti film: lippensynchron

ústa mouth

od úst do úst from mouth to mouth
skozi úst medicina per os, by the oral route
z odprtimi ústi with open mouth
polna ústa a mouthful
sama ústa so ga (figurativno) he is a boaster (ali a braggart)
nima kaj v ústa dati he hasn't a crust of bread to eat
(slab) duh ima iz úst his breath smells
ni odprl úst (figurativno) he didn't open his mouth, he didn't speak a word
komu od úst odtrgovati (hrano) to stint someone
otrokom odtrguje mleko od úst he is stingy with his children's milk, he keeps his children short of milk
pritrgovati si od úst to stint oneself
njegovo ime je šlo od úst do úst his name was freely bandied about
položiti komu besede v ústa to put (ali to place) words into someone's mouth
besedo ste mi vzeli iz úst you have taken the words out of my mouth
zamašiti, zapreti komu ústa to shut (ali to stop) someone's mouth, to silence someone
živeti iz rok v ústa (figurativno) to live from hand to mouth

ústa (úst) n pl.

1. bocca; ekst., šalj. (goflja, kljun) becco:
odpreti, zapreti usta aprire, chiudere la bocca; aprire, chiudere il becco
ne odpreti ust non aprir bocca
zapreti, zamašiti usta (utišati) chiudere, cucire, tappare la bocca
poljubiti na usta baciare sulla bocca
govoriti s polnimi usti parlare con la bocca piena
imeti grenka usta (tudi ekst.) avere la bocca amara
pritrgovati si od ust togliersi il pane di bocca
izvleči kaj iz ust cavar qcs. di bocca
odpreti usta od začudenja spalancare la bocca dalla sorpresa

2. pren. (človek glede na potrebo po hrani) bocca:
nahraniti veliko ust avere molte bocche da sfamare

3. (odprtina) bocca, entrata, apertura:
čeb. usta panja entrata dell'arnia
usta podzemne železnice entrata, uscita del metrò
usta kitare (zvočnica) foro di risonanza
usta piščali (na orglah) bocca (della canna d'organo)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
veselo raztegniti usta ridere di gusto
vzeti besedo iz ust togliere la parola di bocca
polagati komu odgovore na usta imbeccare qcn.
ne imeti kaj v usta dati vivere stentatamente
živeti iz rok v usta campare alla giornata
vleči nekoga ime po ustih sparlare di qcn.
njegovo ime je bilo v ustih vseh il suo nome era sulla bocca di tutti
danes še nisem imel nič v ustih oggi non ho mangiato ancora niente
imeti medena, nesramna usta parlare affettatamente, sconcio
poslušati z odprtimi usti ascoltare a bocca aperta
njega so polna usta junaštva, na vsa usta se hvali è un fanfarone, uno smargiasso
na vsa usta se smejati ridere a crepapelle
imeti zavezana usta aver la bocca cucita
misliti, da ti bodo (nekje) pečena piščeta v usta letela a nessuno piovono le lasagne in bocca
umetno dihanje usta na usta respirazione (artificiale) bocca a bocca
PREGOVORI:
česar polno je srce, o tem usta govore la bocca batte dove il dente duole
dokler prosi, zlata usta nosi il bisogno fa brav'uomo

ustrézati (-am) imperf.

1. corrispondere, rispondere; essere adatto, adeguato:
take ceste ne ustrezajo sodobnemu prometu strade non adeguate al traffico moderno
ustrezati pričakovanjem rispondere alle aspettative

2. adm. essere conforme, essere in conformità:
pogodba ustreza predpisom il contratto è in conformità con le norme

3. accontentare, soddisfare; confare:
skušala mu je v vsem ustrezati cercava di accontentarlo in tutto
dati vsakemu, kar mu (najbolje) ustreza dare a ciascuno ciò che meglio gli si confà

ūtor (stlat. oitor, oetor, inf. pr. oetier), ūtī, ūsus sum

1. kaj rabiti, porabiti (porabljati), uporabiti (uporabljati), poslužiti (posluževati) se česa, izkoristiti (izkoriščati) kaj, opreti (opirati) se na kaj; abs.: Pl., Ter., Ca., Varr., Q. idr., et quaerere et uti H., divitiae (sc. expetuntur), ut utare Ci. za porabo, negavit se uti Ci. odklonil je, non uterer Ci. odklonil bi, quemadmodum in tribunis consulari potestate usi sunt L. kakor so običajno ravnali pri volitvah tribunov … ; kot jur. t.t. uti frui Icti. imeti (po)rabo in užitek, rabiti in uživati; kot med. glag. pravilno z abl. = „koristiti si s čim“ = izkoriščati, uporabljati kaj, ravnati s čim: Pl., Ter., Ph., Col. idr., pecuniā L., bene armis, optime equis uti C., pugnis et calcibus Ci., dextro oculo non neque bene uti N. na desno oko ne videti enako dobro, veste Medicā uti N. nositi medijsko obleko, ipsa suā Dido concidit usa manu O., uti aere pro nummo C., Siciliā ad omnes res Ci., aliquo in servilia eius artis ministeria L.; metaf.: uti domo Ci. stanovati v hiši, (pre)bivati v hiši, oratione Ci. govoriti, minoribus verbis O. manj ponosno govoriti, temporibus sapienter N. vdati se v (časovne) razmere, podrediti se položaju, ukloniti se razmeram, ravnati času (razmeram) primerno, suo largius S. zapraviti (zapravljati), (po)tratiti svoje imetje, lege male Ci. zlorabiti (zlorabljati), exemplo Ci. navesti (navajati), dati (dajati), pace mirovati: C. ali sprejeti mir: L.; z abstr.: Pl., Ter., Acc. ap. Non., Enn. ap. Gell., L., V. idr., consiliis N. ravnati se po … , clementiā, more crudelitatis N. ali acerbitate Ci., arrogantiā C. prizanesljivo (kruto, hudo, oblastno) ravnati ali postopati, biti prizanesljiv (krut, hud, oblasten); podobno: benignitate, studio in proeliis C., celeritate Ci.; uti aetatis vacatione N., instituto eodem N. (na)vajen biti (česa), criminatione in aliquem Ci.; z dvojnim abl.: aliquo auctore Ci. opirati se na koga kot … , quibus (sc. turribus) … propugnaculis adversus latrones utuntur L. za branišče (kraj za obrambo), imperatore vel milite me utimini S.; z acc. quantitatis (poleg abl.): ut hoc utimur maxime more … multum Pl., nil circuitione usus es Ter., ne filius quidem quidquam utitur (sc. hortis suis) Ci. ep.; predklas. in vulg. z acc.: Ca. ap. Gell., Naev. Ap. Non., Varr. idr., uteris, ut voles, operam meam Pl., ferrum uteretur Aur., alicui scyphos utendos dare Pl. za (u)porabo posoditi, dati na uporabo, utenda vasa rogare Pl. izposoditi si za (upo)rabo, beneficium, quod datum utendum (na up) est Pl.; z dvojnim acc.: aliquem uti placidum et clementem Pl.; klas. le v gerundivni obl.: quod utendum acceperis Ci. v uporabo, huic omnia utenda ac possidenda tradiderat Ci. v uporabo in posest; pesn.: multa rogant utenda dari O.

2. occ. (po)rabiti, uporabiti (uporabljati) =
a) uži(va)ti, zauži(va)ti: Cels. idr., cibo N., lacte et herbis O., ut pecus uti (sc. aquā) possit Varr. piti, sibi penum aliud ornet, si quidem sese uti volet Pl. če noče stradati, mulieribus Lamp. spolno (meseno) rabiti, spolno občevati.
b) živeti ob čem, od česa, preživljati se s čim: huic dederis, unde utatur Ter., habere quī utar Ci.
c) imeti, imeti v lasti (posesti, oblasti), posedovati (habere poudarja objektivno, uti subjektivno stran pojma „imeti“): Pl., Ter., H., Plin. iun. idr., patre diligenti N., Phalerico portu non magno utebantur N., omnibus optimis rebus usus est N. je bil preskrbljen z vsemi dobrinami, intimā familiaritate alicuius (s kom) uti N., re frumentariā uti angustā C. imeti malo živeža, uti adversis ventis Ci. ep., proeliis secundis Ci. srečno se bojevati, srečo imeti v bojih (vojni), valetudine non bonā C. ne biti trdnega zdravja, biti šibkega zdravja, optimā valetudine C. biti pri prav dobrem zdravju, prav zdrav biti, tantā prosperitate usus est valetudinis N. bil je pri tako ugodnem (dobrem) zdravju, bil je tako ugodnega (dobrega) zdravja, duro initio usus est adulescentiae N., honore Ci. opravljati častno službo; z dvojnim abl.: hoc Sosylo Hannibal litterarum Graecarum usus est doctore N. Sozila je imel za učitelja, iis melioribus civibus uteremur Ci. v njih bi imeli boljše državljane, bili bi nam boljši državljani, quibus amicis esset usurus N. ki bi jih imel za prijatelje, ki bi mu bili prijatelji, placido te (= Neptuno) et clementi usus sum in alto Pl., administris ad ea sacrificia druidibus utuntur C.
d) potrebovati, treba biti komu česa: ambitione nihil uterer Ci., eā nihil hoc loco utimur Ci. tukaj ne potrebujemo, tukaj ne govorimo o …

3. metaf. s kom občevati, družiti se, drugovati, prijateljevati: Pl. idr., aliquo uti valde familiariter Ci. ep., N. ali familiarissime Ci. ali intime N. prav prijateljsko občevati s kom, biti s kom v prav prijateljskih odnosih, Trebonio multos annos utor Ci. ep., multum aliquo, plurimum aliquā Ci., scis, quo pacto deceat maioribus uti H.; z dvojnim abl.: aliquo uti amico N.; v enakem pomenu predklas. tudi za acc.: Luc. ap. Non., vicinas … quam minimum utatur (sc. vilica) Ca., puerum Varr. — Od tod adj. pt. pr. ūtēns -entis rabeč, uporabljajoč = potrebujoč: utentior sane sit, honestior vero quomodo? Ci. izda pač lahko več.

Opomba: Star. inf. pr. utier: Pl., Ter., Acc. Od act. soobl. ūtō -ere najdemo imp. utito: Cat. in pr. pass. utitur Nov. ap. Gell.

utripajoča luč ženski spol das Blinklicht, die Blinkleuchte; pri vozilu: das Blinkzeichen, die Warnblinkleuchte, die Warnblinkanlage
dati znak z utripajočo lučjo ein Blinkzeichen geben

utterance [ʌ́tərəns] samostalnik

1.
izrekanje, izražanje, izraz, način izražanja, izgovor; beseda, govor (često množina)

the utterances of the speaker govornikove besede
to deprive s.o. of utterance odvzeti komu besedo
to give utterance to one's rage dati izraza svoji jezi

2. poetično
skrajnost, smrt

to fight to the utterance boriti se na življenje in smrt, boriti se do konca