Franja

riposare²

A) v. intr. (pres. ripōso)

1. počivati; ekst. spati; mirovati, pomiriti se:
riposare sugli allori pren. počivati na lovorikah
riposare in pace evfemistično počivati v miru
senza riposare brez prestanka

2. agr. počivati, odpočiti si (neobdelana zemlja)

3. sedeti, ležati, opirati se (tudi pren.); zaupati, zanesti, zanašati se: zanašati se na obljubo (koga)

B) v. tr. nuditi počitek:
una lettura che riposa la mente branje, ob katerem si glava odpočije

C) ➞ riposarsi v. rifl. (pres. mi ripōso) počivati, odpočiti se, odpočiti si

riscontrare

A) v. tr. (pres. riscontro)

1. primerjati, vzporejati

2. preveriti, preverjati; ugotoviti, ugotavljati:
al controllo non si sono riscontrate irregoralità ob kontroli niso ugotovili nepravilnosti

3. toskansko srečati; naleteti (na)

B) v. intr. ujemati se

rise^*2 [ráiz] neprehodni glagol
vsta(ja)ti; vzhajati, vziti; dvigniti se; dvigati se, vzpenjati se; (na)rasti; upreti se, spuntati se, nasprotovati (against, on čemu)
(o ceni) rasti, skakati; (o glasu) rasti; postati močnejši, povečati se; (o laseh) ježiti se; (o ribi) priplavati iz globine, da bi ugriznila v vabo
gledališče dvigniti se (zastor); (o zgradbah) dvigati se, moleti, štrleti v višino; postati viden, pokazati se, pojaviti se, nastopiti, nastati; porajati se; izvirati
parlament odložiti se, odgoditi se, zaključiti se (o seji, zasedanju)

a rising barrister mnogo obetajoč odvetnik
rising ground vzpetina, strmina
the rising sun vzhajajoče sonce
to rise above mediocrity dvigniti se nad poprečje
to rise in arms upreti se z orožjem, zgrabiti za orožje, dvigniti se
to rise early zgodaj vsta(ja)ti
to rise from one's bed vstati iz postelje
to rise from the dead religija vstati od mrtvih
to rise on the hind legs (o konju) vzpenjati se na zadnje noge
to rise to a higher rank napredovatt (v službi)
to rise with the lark zgodaj vsta(ja)ti
to rise to the occasion (to a difficulty) biti kos, biti dorasel položaju (težavi)
to rise in rebellion upreti se, pobuniti se, spuntati se
to rise to a high pitch visoko se povzpeti
to rise to the requirements biti kos (dorasel) zahtevam
to rise in the world družbeno napredovati, napraviti kariero; uspeti v življenju
the barometer has risen barometer se je dvignil
her colour rose zardela je
blisters rise on my skin mehurji se mi delajo na koži
the fish rose to the bait riba je ugriznila v vabo, je prijela
she rose above envy obvladala je svojo zavist
where does the Danube rise? kje izvira Donava?
he rose to be a colonel povzdignil se je do polkovnika
he rose from the ranks povzpel se je iz navadnega vojaka
on what day does Parliament rise? kdaj se zaključi zasedanje parlamenta?
my gorge rises to this sight vzdiguje se mi (za bruhanje) ob tem pogledu, pogled na to mi zbuja gnus
the hair will rise on your head lasje na glavi se vam bodo naježili
it rises in my mind na misel mi prihaja
the mare is rising five kobila je v petem letu starosti
our quarrel rose from a misunderstanding naš prepir je nastal iz nesporazuma
the river rises from a spring in the mountains reka izvira v (nekem) gorskem studencu
prehodni glagol
pustiti (koga, kaj) vstati; dvigniti, prinesti na površino; zagledati

not to rise a partridge (a fish) nobene jerebice (ribe) ne dvigniti (videti)

rispētto m

1. spoštovanje
rispetti pl. izrazi spoštovanja:
avere rispetto per qcs. spoštovati kaj
parlare con rispetto spoštljivo govoriti
i miei rispetti alla signora! pozdravite, prosim, gospo ženo
persona degna di rispetto spoštovanja vreden človek
uomo di rispetto evfemistično mafijaš

2. spoštovanje, upoštevanje:
con rispetto parlando oprostite izrazu
mancare di rispetto verso qcn. biti do koga nespoštljiv, prizadeti čast nekoga
perdere il rispetto biti ob dobro ime, izgubiti ugled
zona di rispetto urban. nezazidljivo področje, zemljišče

3. vidik, ozir; zveza; primerjava:
in rispetto sorazmerno s, z
rispetto a v primerjavi s, z
considerare una cosa sotto vari rispetti presojati kaj z raznih vidikov

4. lit. rispetto (kratka osem- ali šestvrstična ljubezenska pesem)

5. navt. rezerva, nadomestni del:
ancora di rispetto nadomestno sidro

rivière [rivjɛr] féminin reka (ki teče v drugo reko); sport jarek z vodo (pri konjskih dirkah)

sur la rivière (neposredno) ob reki
rivière côtière, de montagne, profonde, navigable (ali: marchande), souterraine obalna, gorska, globoka, plovna, podzemeljska reka
rivière de diamants diamantna ogrlica
se baigner, pêcher dans une rivière kópati se, loviti ribe v reki
la rivière est en crue reka narašča
passer, traverser une rivière iti čez reko
porter l'eau à la rivière (figuré) nositi vodo v Savo

ríziko risk; peril, danger; hazard

z rízikom, pri, ob ríziku at the risk of
na vaš ríziko at your peril (ali risk)
na lasten ríziko at one's own risk
na lastnikov ríziko at owner's risk
prevzeti ríziko to take a risk, to incur the risk of, to run a risk

rob¹ [ó] moški spol (-a, ova, -ovi) der Rand (beli na papirju der Papierrand, bazena Beckenrand, ceste Straßenrand, čeri Klippenrand, gozda Waldrand, jarka Grabenrand, južni Südrand, krožnika Tellerrand, lista rastlinstvo, botanika Blattrand, mize Tischrand, napoke Anbruchrand, poti Wegrand, Wegesrand, naselja Ortsrand, rane Wundrand, severni Nordrand, skodelice Tassenrand, stranski Seitenrand, ščita Schildrand, šiva Nahtrand, veke Lidrand, vodnjaka Brunnenrand, vozišča Fahrbahnrand); ozemlje: das Randgebiet; del: die Randpartie, der Randteil
… roba Rand-
(poravnava der Randausgleich, nastavitev die Randeinstellung, sprostilec tehnika die Randlösetaste)
čez rob über den Rand
iti/kipeti čez rob überquellen
pljuskniti čez rob überschwappen
teči čez rob überlaufen
do roba bis an den Rand, bis zum Rand, napolnjen: randvoll, gestrichen voll
na robu am Rand(e)
šah: kmet na robu der Randbauer
napis na robu die Umschrift
pripomba na robu die Randbemerkung, Randnotiz, die Marginalie
risba na robu die Randzeichnung
na/ob robu randständig
ob robu am Rande, den Rand entlang
črta ob robu die Randlinie
ob robu ceste/poti/potoka am Straßenrand/Wegrand/Bachrand
od roba vom Rand
odmik od roba der Randabstand
po robu den Rand entlang, am Rande
postaviti se po robu komu, čemu (jemandem/einer Sache) Paroli bieten, Stellung nehmen gegen, (jemandem/einer Sache) entgegentreten, die Stirn bieten, sich (jemandem/einer Sache) entgegenstellen
preko roba über den Rand
teči preko roba überlaufen
z robom mit … Rand, -umrandet
(črnim schwarzumrandet), -randig (gladkim glattrandig, ozkim schmalrandig, visokim hochrandig), -gerändert (rdečim rotgerändert)

rób² (mize) edge; (prepada, groba itd.) brink; (ceste) roadside, verge; (strani) margin; (mesta itd.) outskirts pl, confines pl; (gozda) border, margin, pesniško marge; figurativno verge; (kozarca, klobuka) brim

čisto na róbu on the verge of
na róbu propada (vojne) on the verge of ruin (of war)
do róba poln brimful
čez rób poln full to the brim, brimful
napisan na róbu (obroben) marginal
kot (je) ob róbu (zapisano) as per margin
na róbu dobrega okusa on the margin of good taste
biti na róbu histerije to be on the verge of hysterics
na (skalnem) róbu griča on the brow of the hill
napolniti do róba to fill to the brim
napraviti rób (zarobiti) to hem
privesti na rób to lead to the brink (of)
postaviti se po róbu to make a stand against, to get up on one's hind legs

rób (-a) m

1. orlo, lembo; ciglio; margine; spigolo:
rob tkanine, obleke orlo, lembo del tessuto, dell'abito
rob cestišča ciglio della strada
rob knjige margine del libro
kozarec, poln do roba un bicchiere colmo fino all'orlo
oster rob spigolo vivo
stati na robu brezna essere sull'orlo dell'abisso

2. (ozek pas ob zunanjem delu površine) orlo, margine:
plašč s krznenim robom un cappotto orlato di pelliccia

3. (kar nastane ob stiku dveh ploskev) orlo, bordo, margine, spigolo:
zaobljeni robovi pohištva gli orli smussati dei mobili
robovi opeke, trama gli orli del mattone, della trave

4. (možnost nastopa ali prenehanja določenega stanja) orlo:
biti na robu živčnega zloma essere sull'orlo del collasso nervoso
poslovati na robu rentabilnosti gestire un'azienda sull'orlo della redditività
pripeljati kaj na rob propada portare qcs. sull'orlo della rovina
stati na robu obupa essere, trovarsi sull'orlo della disperazione
živeti na robu zgodovinskega dogajanja vivere ai margini di avvenimenti storici
opombe ob robu dogodkov appunti marginali, in margine ai fatti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
postaviti se komu po robu opporsi, ribellarsi a qcn.
šah. rob šahovnice linea marginale della scacchiera
lingv. jezični rob orlo della lingua
bot. listni rob margine fogliare
fiz. lomni rob margine di rifrazione
tisk. rob platnic (pri trdo vezanih knjigah) unghia

robar (o)ropati, ukrasti, okrasti; ugrabiti (žensko); oslepariti

robar el color omiliti barvo
robar la tranquilidad (a) koga ob mir spraviti
eso me roba mucho tiempo to mi jemlje mnogo časa

rogātor -ōris, m (rogāre) spraševalec, vpraš(ev)alec

1. kot držpr. t.t.
a) predlagatelj, svetovalec kakega zakona: legum Luc. ap. Non.; metaf. predlagatelj nasploh: haec epistola non suasoris est, sed rogatoris Ci.
b) pobirač, pobiralec (zbiralec) glasov. Od tedaj, ko so pri komicijah za glasovanje uvedli deščice, so pobirači ob komicijskih ograjah (saepta) pozivali narod h glasovanju in nadzirali oddajo glasovnih deščic: rogator primus Ci. pobiralec glasov prerogativne centurije = comitiorum rogator Ci., vos rogatores, vos diribitores, vos custodes fuisse tabularum Ci.

2. prosilec, berač, prosjak: Mart., Hier.

rojstv|o [ô] srednji spol (-a …) die Geburt
ponovno rojstvo die Wiedergeburt
rojstvo dvojčkov/trojčkov die Zwillingsgeburt, Drillingsgeburt
rojstvo živega otroka die Lebendgeburt
nezakonsko rojstvo die Unehelichkeit
… rojstvva Geburts-
(čas die Geburtszeit, datum das Geburtsdatum, kraj der Geburtsort, leto das Geburtsjahr, ura die Geburtsstunde)
obletnica rojstvva der Geburtstag (stota hunderjähriger Geburtstag)
… rojstev Geburten-
(knjiga das Geburtenbuch, kontrola die Geburtenkontrolle, die Geburtenregelung, matična knjiga das Geburtsregister, die Geburtsliste, omejevanje die Geburtenbeschränkung, porast der Geburtenzuwachs, presežek der [Geburtenüberschuß] Geburtenüberschuss, število die Geburtenrate, upadanje der Geburtenrückgang)
od rojstvva von Geburt an
od rojstvva slep/gluh von Geburt an blind/taub, -geboren ( blindgeboren, taubgeboren)
denarna pomoč ob rojstvvu otroka die Geburtenbeihilfe
obvestilo o rojstvvu otroka die Geburtsanzeige
potrdilo o rojstvvu der Geburtsnachweis
po rojstvvu nach der Geburt, figurativno der Geburt nach, bogat ipd.: von Haus aus
po Kristusovem rojstvvu nach Christi Geburt

rók term; time limit; appointed time; date; given time; (menice) usance

v roku (10 dni) within (10 days)
odgoditev róka respite
rók usmrtitve reprieve
po preteku róka after the expiration of a term
skrajni rók (figurativno, pogovorno) deadline
menica z dvojnim plačilnim rókom bill drawn at double usance
rók je minil (the) term has expired
podaljšati rók to extend the term
na kratek rók for a short term
določitev róka fixing of a term (ali date)
prekoračenje róka exceeding the time limit
podaljšanje róka prolongation of a term, extension of time
ob določenem róku at the stated time
brez róka (latinsko) sine die
zamuditev, zamuda róka failure to meet a term
pred rókom plačana menica anticipated bill of exchange
menica ima rók 3 mesecev the bill is payable (ali falls due) in three months' time
rók poteče danes the term expires (ali is up) today
določiti rók to fix (ali to state) a term (ali a time limit, time)
držati se dogovorjenega róka to keep (ali to observe) the term agreed upon, to meet the deadline
pustiti, da rók zapade to let a term expire

rók (-a) m termine; scadenza:
držati se rokov rispettare i termini
določiti rok za nekaj stabilire, fissare il termine di qcs.
podaljšati, skrajšati rok za nekaj prorogare, ridurre il termine di qcs.
plačati, pritožiti se ob roku, v roku pagare, presentare ricorso in tempo
članek naj bi napisal v roku štirinajstih dni avrebbe dovuto scrivere l'articolo entro quattordici giorni
dobavni, odpovedni, plačilni rok termine di consegna, di disdetta, di pagamento
šol. izredni, redni rok za vpis na fakulteto termine ordinario, supplementare per l'iscrizione alla facoltà
trg. rok trajanja, uporabnosti da utilizzare entro...
čakalni rok tempo di attesa
šport. prestopni rok termine di trasferimento (tra squadre nel calciomercato)
šol. izpitni rok sessione degli esami
voj. vojaški rok ferma militare, ferma, servizio di leva
civilno služenje vojaškega roka servizio civile

rók término m ; plazo m

dobavni rok plazo de entrega
plačilni rok plazo de (ali para el) pago
zadnji (milostni) rok plazo de gracia
odpovedni rok (nameščenca) plazo de despedida, (pogodbe) plazo de anticipación (para rescindir un contrato)
rok za premislek plazo para reflexionar
rok dospelosti plazo (ali fecha f) de vencimiento
podaljšanje roka prórroga f, prolongación f de plazo
ob poteku roka a la expiración del plazo
po poteku roka después de transcurrido el plazo
v roku 10 dni en el término de 10 días
v roku enega leta en el término de un año; de hoy en un año
v najkrajšem roku en el plazo más breve posible; cuanto antes
prošnja za podaljšanje roka solicitud f (ali petición f) de prórroga
držati se roka observar un plazo
odobriti (določiti, podaljšati, prekoračiti, zahtevati) rok conceder (fijar ali señalar, prorrogar, exceder, pedir) un plazo
rok poteče (dne) 10. maja el plazo expira el 10 de mayo
rok je potekel el plazo ha expirado

rokav samostalnik
1. (del oblačila) ▸ ujj, ruhaujjTedaj je začutil, da ga je nekdo prijel za rokav. ▸ Ekkor megérezte, hogy valaki megfogta a kabátujját.

2. (stranska struga) ▸ ágOb Muri in njenih rokavih ali strugah smo dečki preživeli večino poletja. ▸ A fiúk a nyár nagy részét a Mura medre vagy mellékágai mentén töltötték.
Tam potok naredi oster ovinek in se razcepi na dva rokava. ▸ Itt a patak élesen elkanyarodik, és két ágra szakad.
Reka se pred izlitjem v Atlantski ocean razcepi na kakih štirideset rokavov, katerih ustja se raztezajo čez 360 km obale. ▸ Mielőtt az Atlanti-óceánba torkollik, a folyó körülbelül negyven ágra szakad, ezek torkolatai 360 km hosszan húzódnak a parton.
Ko se reka razveji v več rokavov, postane tok v vsakem od njih šibkejši. ▸ Amikor a folyó több ágra szakad, mindegyik ágban csökken az áramlása.
Glavne poti mesta so bili rokavi reke in kanali, ki so jih med seboj povezovali. ▸ A város fő útvonalai a folyóágak és az őket összekötő csatornák voltak.
Povezane iztočnice: mrtvi rokav, rečni rokav, slepi rokav

Rōma -ae, f (najbrž etr. beseda, izpeljana iz Rūmōn, starega imena Tibere, torej „rečno mesto“; ovržena je domneva, da je beseda sor. s skr. sravati teče, srṓtas veletok, stvnem = nem. Strom, gr. ῥέω (iz *σρέƑω) teči, ῥεῦμα, ῥόος tok, reka, sl. ostrov otok, sl. struja; prim. še lat. rūmen vime, Rūmīna) Rím, glavno mesto Lacija, pozneje celotne rimske države. Ustanovil ga je Romul l. 754 (ali 753) na vzhodni strani (ob levem bregu) Tibere, 16 rimskih milj od morja; Rimljani so ga večinoma imenovali Urbs: Varr., Ci., H. idr.; pooseb. božanstvo Róma: L., T. — Od tod

A. adj.

I. Rōmānus 3 =

1. rímski = iz Rima izhajajoč, v Rimu rojen, v Rimu doma itd.: civis Romanus, Romana Ci., populus Romanus Ci. idr., urbs Romana = Roma, pogosto pri: L., V., S., T., Iust. idr., Romano more loqui, commendare Ci. rimsko = odkrito, brez ovinkov, Romanum est (rimska navada je, rimsko je, čisto po rimsko je, čisto rimljansko je, značilno za Rimljane je) et facere et pati fortia L.; subst.
a) Rōmānus -ī, m Rimlján, pl. Romani Rimljáni: Ci. idr.; kolekt. = Rimljáni: L.; occ. Rimlján = rímski poveljnik: L., Romanus sedendo vincit Varr. (o Kvintu Fabiju Maksimu).
b) Rōmāna -ae, f Rimljánka: L., Vell., Aug.
c) Rōmāna -ōrum, n α) Rímsko = rímsko ozemlje: Danubius Sarmatica ac Romana disterminet Sen. ph. β) rímska zgodovina: Romana cognoscere Sen. ph.

2. v razširjenem pomenu = latínski: Val. Max. idr., sermo, verba Q., lingua O., Vell., Plin. iun. idr. Adv. Rōmānē rímsko, po rímsko, rimljánsko, po rímski navadi (šegi, običaju): Gell. —

II. Rōmānēnsis -e: Varr., P. F. ali Rōmāniēnsis -e: Ca. rímski —

III. Rōmānicus 3 rímski, v Rímu narejen (izdelan, napravljen): aratra, iuga Ca. —

IV. Rōmānulus 3 (demin. iz Rōmānus) rímski: porta Varr. rimska vrata (vrata v Rimu pred zahodnim vrhom Palatina). —

V. Rōmānia -ae, f rímski imperij, rímska nadoblast nad svetom: Ven. —

B. subst. Rōmānitās -ātis, f rímska navada, rímstvo, rimljánstvo: Tert.

romper (pretekli deležnik: roto) od-, pre-, z-lomiti, razbiti (se), raztrgati (se), prekiniti (se); izkrčiti, obdelati; utreti (pot); podreti; odpreti se; napóčiti; nenadoma se odločiti; začeti

romper los cristales okna razbiti
romper el encanto razrešiti čar
romper el fuego (voj) začeti streljati
romper las hostilidades začeti sovražnosti
romper las relaciones prekiniti odnose (zveze)
romper el vuelo vzleteti
romper a hablar začeti govoriti
romper con alg. prelomiti s kom
romper en bruhniti v
romper por todo iti čez vse ovire
al romper el día ob dnevnem svitu
romperse zlomiti se, razbiti se
romperse la cabeza glavo si beliti

rozar [z/c] oplaziti, rahlo se dotakniti; opraskati; o-drgniti; obrabiti, oguliti; krčiti (gozd), trebiti; čistiti; popasti (travo)

rozar por los cincuenta biti blizu 50 let
rozarse spotakniti se; oguliti se, zdrgniti se; jecljati; zaupen postati, občevati s kom
rozarse los codos oguliti komolce
rozarse (con) drgniti se ob, zadeti ob, trčiti ob; podoben biti, nanašati se na
rozarse en las palabras sporeči se

rub² [rʌb] prehodni glagol & neprehodni glagol
otreti (se), frotirati (se), drgniti (se) (against, on ob)
brisati, meti; (po)gladiti; polirati; dotakniti se, poškodovati, zadati rano, ožuliti, povzročiti bolečino; natreti (with z)
figurativno prebijati se (through skozi)

to rub one's hands figurativno méti si roke, biti zadovoljen
to rub one's hand over s.th. z roko pogladiti kaj
to rub on s.o.'s feelings (za)boleti koga
to rub shoulders with s.o. figurativno družiti se s kom, biti zaupen s kom
to rub s.o. the wrong way figurativno iritirati, ozlovoljiti, ujeziti koga
it rubs me the wrong way figurativno ni mi pogodu, spravlja me v slabo voljo, iritira me
they rub through the world prebijajo se, rinejo nekako
we must rub through it to moramo prestati