Franja

medius 3 (iz indoev. *medh-i̯o-s sredinski; prim. skr. madhya- = gr. μέσσος, μέσος = got. midjis = stvnem. mitti, nem. Mitte sred(in)a, sl. meja, hr. mèđa)

I. krajevno

1. v sredi (se nahajajoč), (o)srednji, čisto v sredini (naspr. summus, infimus, imus, primus, extremus, postremus, oriens, cadens), unguis Iuv., digitus Q., versūs aeque prima et media et extrema pars extenditur Ci., in triclinio medio … in summo … in imo S. fr., regio totius Galliae media habetur C., ut aliquem locum medium utriusque (med obema) colloquio diceret C., locus medius regionum eorum C. ali medius mundi (terrae) locus Ci. središče (česa); o osebah: medius omnium rex erat L., (sc. populus) Romanus … medius inter Latium et Tuscos quasi in quodam bivio collocatus Fl., (sc. Hispania) media inter utraque (sc. Africam et Galliam) Iust., ne medius ex tribus Iugurtha foret S.; s postranskim pomenom „ločujoč“: quā (kjer) medius liquor secernit Europen ab Afro H.; z abl. oddaljenosti: Megara media Corintho Athenisque urbs Vell.

2. predik. sredi česa, v (na, po) sredi(ni), v (na) sred(in)o, vmes, med: in collo medio C. ali in medio foro Ci. sredi griča, fora, locus in mediā insulā situs Ci., ponere in mediā viā Ph., medio oppido fluere L., via … medio est altissima caelo O., per medios fines proficisci C. ali per media hostium tela L. med, naravnost skozi sovražne puščice, medios in hostes S. v sredo, naravnost med sovražnike, m. acies C. središče, medium caeli terraeque per aëra vecta est O. po zraku med nebom in zemljo, in medias res rapere H. v sredo dogodkov, v središče dogajanja, arida loca medii itineris Iust. sredi poti, telum medium (na sredi) accensum mittere L., in solio medius consedit O. ali in ferarum concilio medius sedebat O. na sredi, celso medius stans aggere fatur V. ali considi scopulo medius V. sredi skale, aliquem medium arripere Ter. ali complecti Ter., L. ali amplecti V. čez pas, aliquem dividere medium H. po sredi presekati, razpoloviti, discessēre omnes medii V. iz sred(in)e, regina se mediam locavit V. naves a medio spatio C. od sredine, ex medio monte S. s srede gore, ex medio itinere C. sredi poti, med potjo.

3. metaf. prav iz sred(in)e česa vzet, spadajoč k čemu, k jedru, bistvu česa: alteri sunt e mediis Caesaris partibus Ci., hoc e medio est iure civili Ci. spada k najglobljemu bistvu civilnega prava; ingressio e mediā philosophiā (prav iz bistva filozofije) repetita Ci. —

II. časovno

1. srednji, vmes(en): Pl., Col., aetatis mediae vir Ph. srednjih let, constans aetas, quae media dicitur Ci., ultimum … proximum … medium tempus Ci., medium tempus O., Suet. vmesni čas, medio tempore Iust., Suet. ali medio temporis spatio Suet. tačas, medtem, vmes (med), mediis diebus L. ob vmesnih dneh, mediis horis Eutr., unus dies medius est, et … O. en dan je vmes, en dan preteče (mine); tako tudi: una nox media erat, et … Pr., exiguum tempus medium, et … Plin. iun.

2. predik. sredi, na sredi, (vmes) med: media aestate Ci. = aestu medio, aestibus mediis V. sredi poletja, medium erat tempus sementis Fl. bilo je sredi setve, frigoribus mediis V. = mediā hieme Aur. sredi zime, mediā nocte C., Suet. sredi noči, opolnoči, ad mediam noctem Suet., medius dies O., V., H. (o)poldan, in medios dormire dies H. pozno v dan (= dolgo), do poldneva, de medio potare die H. od poldneva; meton. medius dies poldan = jug: stabula ad medium conversa diem V., occidens Zephyros, Austros medius dies mittit Ap.; prim.: mediā ab regione diei Lucr. z južne strani; o teku kakega dejanja: mediasque fraudes palluit audax H. sredi prevare, medium iam classe tenebat iter V. že se je vozil sredi morja, že je jadral po odprtem morju, media inter lora V. sredi vožnje, media inter proelia V. sredi boja, prav med bojem, in medio ictu V. prav med udarcem, in honore deûm medio V. medtem ko so častili bogove, sredi čaščenja, medio sermone V. ali in mediā pace Sen. ph., Cu. sredi pogovora, miru. —

III. metaf.

1. srednji, vmesen, v sredi (med dvema) se nahajajoč, sred(in)e se držeč, srednjo pot ubirajoč: si quid medium mortisque fugaeque O., medium erat in Anco ingenium et Numae et Romuli memor L., quod medium inter aequum et utile erat, decreverunt L., cum inter pacem et bellum medium nihil intersit Ci., pacis eras mediusque belli H. sposoben za oboje, za mir in vojno, m. oratio, sententia, consilii via L., mediis consiliis stare L., medium quendam cursum tenere L. ali medium quiddam tenere: Plin. iun. nekako srednjo pot ubrati, agere medium Vell. ali media (subst.) sequi H. ubrati srednjo pot; o govoru in govorniku: medium dicendi genus Q., Gell. (naspr. uber et gracile), alii (sc. oratores) graves, alii subtiles, alii eis interiecti et tamquam medii Ci.; kot fil. t.t. srednji, vmesen, srednje vrste (ki ni niti dober niti slab): officium Ci., artes Q., alia interiecta et media Ci., media illa Ci. srednje stvari; subst.: minora quaeque sunt ex mediis Q.

2. srednji = srednje mere, vmesen, povprečen, zmeren, navaden, običajen: a summis, mediis, infimis hoc idem fit Ci., gratia non media L. ne navadna, nihil medium, nec spem nec curam, sed inmensa omnia volventium animo L., dilectumque nihilo accuratiorem, quam ad media bella haberi solitus erat L., ipsi medium ingenium, magis extra vitia quam cum virtutibus T., uxorum fides summa, libertorum media, servorum aliqua, filiorum nulla Vell., pauca prius mediis sermonibus ante locutus O. z navadnimi besedami, m. plebs ali m. vulgus O. navadno ljudstvo, plebejci, innocentiā eximius, sanctitate praecipuus, eloquentiā medius Vell.

3. na nobeni strani, nepristranski, nevtralen: medios et neutrius partis Suet., de mediis et neutram partem sequentibus Suet., utra castra (sc. sequar)? Media tollit Antonius Ci., qui se medium esse vult Ci., medios esse iam non licebit Ci., tamquam medios, nec in alterius favorem inclinatos, miserat rex L., pacem utrique parti, ut medios deceat amicos, optent L., Eumenes in eo bello medius erat animo Vell., Macedonico bello medium agere L. epit. ali medium se gerere L. ostati nevtralen, ne stopiti na nobeno stran, ne potegniti z nobeno stranjo.

4. nedoločen, neodločen, dvoumen: responsum L., medius ambiguusque sermo Plin. iun., vocabula Gell., ad Varum media scriptitabat T., se dubium mediumque partibus praestitit Vell., medii inter duos exspectavere fortunam Fl.

5. posredujoč, posredovalen, pomožen, posredniški, posredovalen; prevedemo lahko tudi s subst. posrednik (posrednica): media quaedam manus Q., medio Pompei capite Fl., paci medium se offert V., mediis di(i)s O., at medius fratrisque sui maestaeque sororis Iuppiter ex aequo volventem dividit annum O. kot posrednik med …

6. moteč, ovirajoč: quos inter medius venit furor V. kot ovira je stopilo med njiju (ju je razdvojilo) sovraštvo, ne … medius occurrere possit V. da ne bi mogel ovirajoč stopiti vmes, se prikazati.

7. pol, napol (= gr. μέσος, naspr. totus): cibus Varr., quod (sc. oculus) convexus mediusque quacumque cernatur Plin., Nepa (sc. sidus) medius occidit Col. (naspr. totus apparet), m. pars O. polovica; prim. di-midia pars. — Adv. mediē

1. srednje, zmerno: Lact., nec plane optimi nec oppido deterrimi sint sed quasi medie morati Ap., ortus medie humili Eutr., ortus m. humilis Aur. srednjega stanu (sloja).

2. nedoločno: Ambr. — Subst. medium -iī, n

1. (v krajevnem in časovnem pomenu) sreda, sredina, središče: Pl., Cu., N., Q., Plin., Sen. ph., Suet. idr., (in) medio aedium L., medio tutissimus ibis O., medio tecti (= in impluvio) V., medio montis Capitolini T., nam medio montium et paludum porrigebatur planities T., nocte volat medio caeli terraeque V. sredi med zemljo in nebom, medio sextam legionem constituit T. ali in agmine in primis modo, modo in postremis, saepe in medio adesse S. v sredi(šču), medium ferire, in medium vergere Ci., in medium geminos immani pondere caestus proiecit V., in medium (redko in medio) ali in acervum conicere sarcinas L. v sredo, na kup, saxa in medium conicere V., aliquem in medium accipere L. v sredo vzeti, diei medium L. poldan, medio temporis T. medtem, tačas, relinquere aliquid in medio Ci., S., L. ali in medium Ci., T., Vell., Gell., Lact. neodločeno (nedognano) pustiti, in medio esse Suet. neodločeno (nedognano) biti.

2. pol, polovica: scillae medium conterunt cum aquā ad mellis crassitudinem Varr., ita scrobem vel sulcum cum instercorata terra ad medium (napol) completo Col., in itineris medio Eutr.

3. javnost, občinstvo, publika: plura clam de medio removere Ci. na stran spraviti (spravljati), odnesti (odnašati), e medio (de medio L.) removere Ci. odpraviti, stran, (s poti) spraviti, mater virginis in mediost, ipsa virgo, res ipsa Ter. je moč videti, je tu, tabulae sunt in medio Ci. so vsakomur na vpogled, aliquid in medium proferre Ci. objaviti (objavljati), razglasiti (razglašati), besedo (govorico) sprožiti o čem, rem in medium vocare Ci. pred (v) javnost, na sodišče spraviti, rem in medio ponere Ter., Ci., Cu., Amm. pred občinstvom (sodiščem) razlagati, (sc. regni crimen) in medio ponitur L. se razpravlja (je v razpravi), se pretresa (je v pretresu), regni crimen in medio erit L. pride na vrsto, procedere in medium Pl., Ci. javno se (po)kazati, loci procedent in medium Ci. se takoj prikažejo tvojim očem, jih boš takoj zagledal, venire in medium Ci. javno se prikaz(ov)ati, javiti se, javno, pred sodiščem nastopiti (nastopati), pred sodišče stopiti, prima veniat in medium Epicuri ratio Ci. naj stopi na plano = poglejmo si, agitarent deinde sermonibus atque in medium, quid in quaque re plus minusve esset, conferrent L. na znanje dati, naznaniti, obvestiti, in medium vacuas referre ad aures O. odprtim ušesom občinstva postreči, in medium dare Lucr. javnosti izročiti, izdati, razodeti; occ. splošna (obča, skupna) blaginja, splošno (obče, skupno) dobro, vsem (vsakemu) dostopna (dosegljiva, razpoložljiva) sredstva, splošno (obče, skupno) premoženje (imetje), skupna blagajna: in medium consulere Ter., L., V. za občo blaginjo, in medium quaerere V. za skupno porabo, za vse, bona interfectorum in medium cedant T. naj postanejo del skupnega premoženja, in medium conferre laudem L. javnosti podati, communes utilitates in medium affere Ci. skrbeti za splošno dobro, za skupno blaginjo, discenda in medium dare O. narediti vsem dostopno, vsem postreči, ubi in medio praeda administrantibus esset, ibi numquam causas seditionum et certaminis defore L. kadar je plen (kakor kako občno blago) na očeh javnosti, da lahko vsak(do) poseže po njem, nam et obscenas voluptates, de quibus multa ab illis habetur oratio, facilis communis in medio sitas esse dicunt Ci. da so zlahka dosegljive, vsakemu dostopne in da jih je lahko deležen vsak, laus in medio posita T. dosegljiva za vsakogar, quasi in medio posita Cu. skupno blago, od katerega lahko vsak(do) dobi svoj delež, in medio posita H. kar je vsem na razpolago, is sibi responsum hoc habeat, in medio omnibus palmam esse positam, qui artem tractant musicam Ter. nagrada je postavljena pred vse = nagrado more doseči vsakdo, in singulos talos singulos denarios in medium conferebat Suet. je stavil; kot jur. t.t. skupen sklad, skupna masa nekega skupnega premoženja, dediščinski sklad, dediščina, zapuščina: in medium conferre, venire, e medio deducere, ex medio sumere, ferre Icti.

4. odprta, široka cesta, ulica: ubi tabernis apertis omnia in medio vidit L. vse (blago) razstavljeno na cesti; in medio Pall. (= sub divo) na prostem, pod milim nebom; metaf. pot, svet, človeška družba, navadno (vsakdanje) življenje: recede de medio Ci. pojdi s poti, umakni se, e medio discedere Suet. skriti se, e medio excedere Ter. ali se amovere Suet. umakniti se, pritajiti se; evfem.: e medio excedere ali abire Ter. iti s sveta, preminiti, umreti; in medio caedi L. vpričo (pred očmi) vseh, pred vsemi, de medio adicere L. izmed prisotnih, hoc genus deliberantium pellatur e medio Ci. proč s to vrsto, sumere de medio Ci. pripovedovati znane stvari, ex medio res arcessit comoedia H. zajema snov iz vsakdanjega življenja, verba e medio O. ali verba e medio sumpta Q. ali samo e medio sumpta H., Amm. besede, prevzete iz vsakdanjega govora, (sc. verba) iacentia tollere e medio H. povze(ma)ti iz vsakdanje govorice, tollere de medio verba Ci. uporabiti iz vsakdanjega govora povzete (= znane) besede, tollere aliquid de medio Ci. odpraviti, tollere aliquem de medio Ci. spraviti koga izpod nog, evfem. = usmrtiti; metaf: novae tabulae beneficiorum Sen. ph. izbris = pozaba dobrot.

5. srednja vrednost, srednjost, srednja stvar: certis medium et tolerabile rebus recte concedi H.

memorābilis -e, adv. memorābiliter: Aug. (memorāre)

1. „o komer (čemer) se da pripovedovati“, od tod ki si ga je (kar si je) mogoče (za)misliti, predstavljati, predstavljiv: hocine credibile aut memorabile, ut … Ter.

2. vreden omembe, vreden spomina (da si ga človek zapomni), znamenit, (prav) poseben: Pl., Sen. ph., Tib., Plin., Iust., Suet., egregium atque memorabile facinus S., m. ac divina virtus Ci., vir magnus ac memorabilis fuit L.

3. vreden slave, slaven, slavljen: nomen V., memorabile Bacchi numen Thebis O., memorabilis ortu Mart.

memorō -āre -āvī -ātum (memor)

1. spomniti (spominjati), opozoriti (opozarjati), opomniti (opominjati): amicitiam ac foedus ali foedusque T. svareč spomniti na kaj.

2. omeniti (omenjati), v misel vzeti (jemati), poročati, sporočiti (sporočati), razložiti (razlagati), prikaz(ov)ati, pojasniti (pojasnjevati), pripovedovati, povedati (praviti), imenovati: quid Thesea memorem? V., memora (povej) mihi nomen Pl., artibus, quas supra memoravi S.; z dvojnim acc.: Musas quas Grai memorant Eutr..; v pass.: Sil., Amm., facite, ut longo memoremur in aevo O. da nas bodo omenjali, honoratorum virorum laudes in contione memorentur Ci. naj bodo deležni hvalnice, naj se jim poje hvala, obscurata diu populo bonus eruet atque proferet in lucem speciosa vocabula rerum, quae priscis (dat.) memorata Catonibus atque Cethegis (ki so jih uporabljali stari Katoni in Cetegi) nunc situs informis premit et deserta vetustas H.; z dvojnim nom.: erat inter ingentis solitudines oppidum magnum atque valens nomine Capsa, quoius conditor Hercules Libys memorabatur S.; z de in abl.: de natura deorum nimis obscure m. Poeta vetus ap. Ci., de Bruti exitu m. Suet., de magnā virtute m. S.; z ACI: quem infestum ac odiosum sibi esse memorabat Pl., te quoque turbatum memorant (pravijo) fugisse O., id factum … per ambitionem consulis memorabant S., hi de exercitu Herculis maiores suos esse memorant Cu.; v pass. z NCI: ubi ea … gesta esse memorantur Ci., quod primo iam Punico bello dux inclutissimus M. Atilius Regulus dixisse memoratur Col., ultra Amazones Hyperborei esse memorantur Mel., qui ultra deserta esse memorantur Mel.; z odvisnim vprašalnim stavkom: civitas, incredibile memoratu est, quantum creverit S., vix credibile memoratu est, quantum … T.; abs.: ut ali utei (= uti) memoro Lucr.; pogosto sup. na -ū, ki je intenziviran izraz za dictu: estne hoc miserum memoratu! Pl., nihil dignum memoratu actum L., parva et levia memoratu videri T. — Od tod

1. adj. pt. pf. memorātus 3 znamenit, slaven, znan: haec est nobilis ad Trasimennum pugna atque inter paucas memorata populi Romani clades L., animal velocitatis memoratae Plin., sepulcrum illud memoratissimum Gell.; z abl.: vir facundiā laudatus et peritiā memoratus Ap.

2. adj. gerundivum memorandus 3 omembe vreden, vreden spomina, znamenit, neobičajen, nenavaden, redek: pugna Pl., post ullos numquam memorandus O., sodales O., te, iuvenis memorande, silebo V., Arcadii memoranda inventa magistri V., proelium, imperium, certamen, facinus, eventus L., facta Sen. tr., sodales Mart., res Iuv., virtus, nomen Sil., longum memorandus, virtus, facta Stat., agmen Cu., exitus, locus Fl., memorandus pietate Val. Max., Taygeta Val. Fl., funus Mel., virtutes, finis Amm. idr.

mesojed pridevnik
1. (o živalih in rastlinah) ▸ húsevőZa mesojede rastline, pravi, je usodno vsakršno gnojenje. ▸ Szerinte a húsevő növények számára bármilyen tápoldatozás végzetes.
Človek in mesojede živali nimajo encimov za razgradnjo celuloze, zato celuloza zanje ni vir energije. ▸ Az ember és a húsevő állatok nem rendelkeznek a cellulóz lebontásához szükséges enzimekkel, így a cellulóz nem jelent számukra energiaforrást.
Največji mesojedi sesalci v gozdu so zveri. ▸ A legnagyobb erdei húsevő állatok a ragadozók.
Virus stekline najdemo pri različnih mesojedih živalih. ▸ A veszettség vírusa számos húsevő állatban megtalálható.
Mačka je mesojeda žival z zelo značilnimi prehranjevalnimi navadami. ▸ A macska húsevő, igen jellegzetes táplálkozási szokásokkal.

2. (ki rad uživa meso) ▸ húsevő
Med obiskovalci je bilo veliko mesojedih, zato bi se ti lahko počutili nelagodno. ▸ A látogatók között sok volt a húsevő, ezért ők kellemetlenül érezhették magukat.
Ni ga čudilo, da so mesojedi Angleži zavladali vegetarijanski Indiji. ▸ Nem csodálkozott rajta, hogy a húsevő angolok leigázták a vegetáriánus Indiát.

mīlitāris -e, adv. mīlitāriter (mīles) vojaški, bojevniški, vojni, bojni: Ca. ap. Gell., Col., Suet., Tert. idr., licentia, ornatus, tribunus, signa Ci., mos L., equus S. ali equi N. bojni, scuta T., arma S. orožje redne vojske, gradus Pl. korak, pueri Pl. vojaški (častniški) sinovi, sinovi vojakov (častnikov), genus L. vojaki, vir (homo, iuvenis) L. v vojni izkušen (izurjen) mož (mlad mož), izvrsten (vrl) vojak ali bojevnik, homines militares S., Daunias H. bojevita, res militaris C. vojaštvo, vojne (vojaške) zadeve, aetas T. vojaščini zavezana, vojaški službi podvržena starost (od 17. do 46. leta), via T. vojna ali velika cesta, herba Plin. za rane dobra, ranam blagodejna (najbrž = millefolium), funere militari humari N. z vojaškimi častmi, militariter gravis oratio L., militariter loqui T. po vojaško = kratko in jedrnato, tecta sibi militariter aedificare L., exornatus armatusque militariter Ap.; subst. mīlitārēs -ium, m vojaki, bojevniki: periti Cu., T., Q. — Soobl. mīlitārius 3: quin hinc metimur gradibus militariis? Pl.

mineral rudninski, mineralen

agua mineral slatina, kisla voda
reino mineral rudninstvo
mineral m rudnina; fig izvor, vir
mineral de hierro železna ruda
mineral de estaño cinova ruda

mītis -e (indoev. baza *mēi̯H- drag, ljub, prijeten, voljan, mil, prijazen; prim. skr. máyas- veselje, radost, gr. jon. μείλιχος, ajol. μέλλιχος, kretsko μηλίχιος mil, pohleven, sl. mil, lit. míelas, mýlas ljub, mil, mýliu ljubim)

1. mehek, volján (vóljen), mil, rahel, prhek = rodoviten (o zemlji, zemljišču): uva, vindemia V., vitis Cu., poma V. zrelo, sucus (sc. herbarum) O., caelum mitissimum L. prav (zelo) milo podnebje, mitiores plagae Plin., fluvius V. tiho tekoča, tiha, flamina Sil., flamma Sil. neškodljiv, mite solum Tiburis H., terra mitior Cu.; pren.: Thucydides fuisset maturior et mitior Ci. zrelejši in užitnejši, podobno: Cicerone mitior Corvinus et dulcior T. (Dial.); šalj. ves omehčan, ves mehek (rahel, zmehčan): Ter., mitis equidem sum fustibus Pl.

2. metaf.
a) (o živih bitjih ali njihovem značaju) krotek, pohleven, miren, tih, mil, milostljiv, blag, usmiljen, prizanesljiv: Pl., Mel., Ap., taurus O., lupa L., vir Vell., at vero in illā gravi L. Sullae turbulentāque victoriā quis P. Sullā mitior, quis misericordior inventus est? Ci., non atrocitate animi moveor; quis est enim mitior? Ci., homo mitissimus atque lenissimus Ci., vir mitissimus Plin. iun., animus mitis Ci., mitis ingenii iuvenis L., mores mitissimi Col. (naspr. truces atque crudeles). Sklad: z dat.: mitis … hostibus fuit L., mites hostibus sunt dii O., Turpilianus paenitentiae mitior T. milejši do skesancev; z in z acc.: Ci., non mitiorem in se plebem, sed asperiorem … futuram L.; pesn. z gr. acc.: nec Mauris animum mitior anguibus H.
b) (o neosebnih subj.) rahel, lahen, blag, mil, nežen: Luc. ap. Non., Tib., Vell., Iust., consilium, exsilium O., servitium Pr., obitus T., doctrina non mitis, sed paulo durior Ci.; o govoru: verba mitia Auct. b. Alx., verba mitiora Q., verba mitissima O., mitis et compta oratio Ci., dare mitia responsa T., dicendi genus placidum ac mite Q., poena mitior Q., affectus mitiores Q., haec cogitatio dolorem mitiorem facit Ci. lajša, aliquid in mitiorem partem interpretari Ci. mileje; subst. n. pl.: mitiora Ci. nežnejši občutki, nežnejša občutja (naspr. duriora). — Adv. mīte s komp. mītius in superl. mītissimē (na)rahlo, (na)lahno, nalahko, milo, milostljivo, prijazno: mite coniventibus Ap., mitius ferre O. ravnodušneje, mitius perire O. manj boleče, mitius aut horridius manipulatim alloqui T., mitissime legatos appellare C.; kot vrinjeni stavek: ut mitius loquar Aug.

modicus 3, adv. -ē (modus) ki ima pravo mero, ki je prave mere (precej velik, močan ipd., pa tudi ne prevelik, ne premočen ipd., ne ravno velik, ne ravno močen ipd.)

1. umerjen, zmeren, srednje mere, srednji: Plin., Q., Sen. ph., Vell., Suet., quamquam inmoderatis epulis caret senectus, modicis tamen conviviis delectari potest Ci., simulacrum modicā amplitudine Ci., Andromache O. srednje velikosti, srednje velika, genus dicendi subtile, modicum, vehemens Ci., corpus (spis) Ci., modico gradu ire Pl. hoditi z umerjenim korakom, umerjeno stopati, podobno: modice se recipere L., modice sitiens lagoena Pers. srednje mere, modice locuples L. precej imovit, precej premožen, modice fluere aethera Lucr.; occ.
a) primeren, spodoben, dostojen: supellex modica, non multa, ut in neutram partem conspici posset H. stanu (razmeram) primerno.
b) majhen, neznaten: acervus, hospitium H., quercus modico circumdata muro O. z nizkim zidom, fossa L. ali amnis T. ne prav globok(a), modice pictus Vitr. po pomanjšanem merilu, Graecis hoc modicum est Ci. pri Grkih to ni pogosto, pri Grkih je malo takih primerov; metaf.: minae Clodii modice me tangunt Ci. ep. ne posebno, modici equites, senatores T. z majhnim (neznatnim) imetjem; z gen.: Lepidus pecuniae modicus T. ne ravno bogat, Sabinus modicus originis T. neimenitnega rodu, m. virium Vell. Kot subst. n.: modicum se progressam Ap. malo, nekaj korakov, modico deinde regressa Ap. kmalu potem, modico ante Ap. malo prej, modico secus progredi Ap. malo dalje iti.

2. metaf.
a) umerjen, zmeren, preudaren, pameten, premišljen, miren, hladnokrven: Pl., modicus vir severitate T., timide modiceque dicere Ci., modice spernere L., ferre modice populi voluntates Ci.; z gen.: Ap., modicus voluptatum T. zmeren v uživanju; metaf.: zephyri O., severitas Ci. premišljena strogost.
b) skromen, malo zahtevajoč, nezahteven, (politično) lojalen: Plin. iun., animus belli ingens, domi modicus S., contentus nomine modico tutoris L., primo modici, deinde superbi S.

mollēscō -ere (incoh. k mollēre)

1. (o)mehčati se, (o)mečiti se: mollescit ebur O., mollescunt colla iuvencis Cat., m. tactu Plin.

2. metaf.
a) posta(ja)ti mlahav, popustiti (popuščati): vir … mollescat in undis O.
b) (o)mehčati se, (u)blažiti (ublaževati) se: artibus pectora mollescunt O., tum genus humanum primum mollescere coepit Lucr.

mox, adv. (prim. skr. makṣú kmalu)

1. pri pr. in fut. kmalu, skoraj, takoj, v kratkem, skoro, koj, pozneje: Pl., Lucr., Pr., Plin., Plin. iun., Vell., Suet. idr., m. ego huc revertor Ter., dum m. frondosa reducitur aestas V., de numero mox, nunc de sono quaerimus Ci., discedo parumper a somniis, ad quae m. revertar Ci., iussit mihi nuntiari m. se venturum Ci., m. accingar Caesaris pugnas dicere V.; quam mox v neodvisnem in odvisnem vprašalnem stavku kako kmalu, kako hitro: quam m. coctum prandium? Pl., quam m. irruimus? Ter., provisam, quam m. vir meus redeat domum Pl. kako hitro pride = ali pride kmalu, mar ne pride kmalu; tako tudi: exspecto, quam m. Chaerea hāc oratione utatur Ci., intendi, quam m. signum daretur L.; redkeje pri preteklem času kmalu, takoj potem, nato: Plin., Plin. iun., Iust., equos fortissimo cuique bellatori tradidit, ut hi (najprej ti), m. pedes in hostem invaderent T., haec, utcumque sunt credita, eorum, quos rumor asperserat, mox potentia exstinxit Cu., crudelitatem mox, deinde avaritiam exercuit L., extemplo fusi, fugati, mox intra vallum compulsi, postremo exuuntur castris L.

2. metaf. izraža
a) vrstni red glede na kraj in lego = potem, nato, zadaj, (takoj) za (kom): ultra eos Dochi, deinde Gymnetes, mox Anderae Plin.
b) drugo, nižjo stopnjo po vrednosti = potem, (takoj) za (kom, čim): glans optimam quercu, m. aesculo Plin. tenuissimum (sc. lac) camelis, m. equis Plin.

mulier -eris, f

1. žena, ženska (kot nositeljica ženskega značaja): Pl., Ter., Ci. idr., mulier ancilla S., a mollitie tanquam mollier Isid.; occ. poročena ženska, zakonska žena, soproga: virgo aut mulier Ci., cras m. erit Ci., pudica H., vidua Ap., multarum mulierum vir Aug.

2. kot psovka baba, mevža = strahopetec: Pl.

multitō -āre (frequ. k multāre) primerno kaznovati: vir inquit cum divortium fecit, mulieri iudex pro censore est, imperium, quod videtur, habet, si quid perverse taetreque factum est a muliere; multitatur, si vinum bibit; si cum alieno viro probri quid fecit, condemnatur Ca. ap. Gell.

multi-vira -ae, f (multus in vir) velikokrat poročena, ki je imela veliko mož: alia sacra coronat univira, alia multivira Min.

N, n trinajsta črka lat. abecede. Kratica za razne besede:

1. N. = Numerius (rim. ime)

2. n. = natus ali nepos ali numerus.

3. n. m. v. = nobilis memoriae vir.

4. N. L. (na glasovnicah) = non liquet (gl. liqueō).

nafta samostalnik
1. (naravni vir) ▸ kőolaj, ásványolaj, olajZa vodne ptice veliko potencialno grožnjo predstavljajo onesnaževanje in razlitja nafte. ▸ A szennyezés és az olajkiömlések komoly potenciális veszélyt jelentenek a vízimadarakra.Naftni kartel Opec pokriva dve petini svetovnih potreb po nafti. ▸ Az Opec olajkartell a világ kőolajszükségleteinek kétötödét fedezi.
Sodček nafte naj bi prihodnje leto povprečno stal okoli 25 dolarjev. ▸ Egy hordó kőolaj jövőre előreláthatólag átlagosan 25 dollárba kerül majd.
Povezane iztočnice: surova nafta, lahka nafta

2. (gorivo) ▸ gázolaj, dízel, olajPrivezal sem jadrnico ob pomolu s črpalko za gorivo in čakal, da bi prišel uslužbenec in mi natočil nafto. ▸ A csónakot az üzemanyagtöltő mólóhoz kötöttem, és vártam, hogy jöjjön a személyzet egyik tagja feltölteni a tankomat.Zaradi milega vremena so pri ogrevanju porabili manj nafte in plina. ▸ Az enyhe időjárás miatt kevesebb gázolajat és gázt használtak el fűtésre.
Zaradi vonja po nafti gasilci in policisti sumijo, da je šlo za namerni požig. ▸ Az olajszag miatt a tűzoltók és a rendőrök szándékos gyújtogatásra gyanakodnak.
Poleg velike moči in pogona pa bo avto zanimiv tudi zaradi majhne porabe le 4,1 litra nafte na sto kilometrov. ▸ Nagy teljesítményén kívül az autó alacsony fogyasztása miatt is érdekes lesz: mindössze 4,1 liter gázolajat fogyaszt 100 kilométeren.

nakup moški spol (-a …) pravo der Kauf, der Erwerb, die Erwerbung, die Anschaffung, Neuanschaffung; (nabava) der Einkauf; (kritni Deckungskauf, knjig Bücherkauf, orožja Rüstungskauf, novega predmeta Neukauf, iz druge roke Zweiterwerb, na črno Schwarzkauf, na obročno plačevanje Abzahlkauf, Abzahlungskauf, Teilzahlungskauf, gotovinski Barkauf, na daljavo Distanzkauf, priložnostni Gelegenheitskauf, ročni Handkauf, špekulativni Meinungskauf)
nakupi množina Einkäufe
(božični Weihnachtseinkäufe)
iti po nakupih Besorgungen machen
pridobiti: z nakupom kaufweise
… nakupv Einkaufs-
(knjiga das Einkaufsbuch, vir die Einkaufsquelle, načrtovanje die Einkaufsplanung)

napak|a¹ ženski spol (-e …) der Fehler (tudi matematika); (pogrešek) die Fehlleistung; (deformacija) die Fehlbildung; -fehler (barvna Farbfehler, cenitvena Schätzungsfehler, glavna Hauptfehler, govorna Sprechfehler, Sprachfehler, lepotna Schönheitsfehler, merilna [Meßfehler] Messfehler, miselna Denkfehler, značajska Charakterfehler, pri knjiženju Buchungsfehler, pri risanju Zeichenfehler, pri vožnji Fahrfehler, v dokazovanju Beweisfehler, vida Augenfehler, Sehfehler, v leči Linsenfehler, v lomnosti Brechungsfehler, v materialu Materialfehler, Werkstofffehler, v obliki Formfehler, v prevodu Übersetzungsfehler, zaradi naglice Flüchtigkeitsfehler, pravopisna Rechtschreibungsfehler, Schreibfehler, prirojena Geburtsfehler, računska Rechenfehler, regulacijska Regelfehler, slovnična Grammatikfehler, srčna Herzfehler, tipkarska Tippfehler, tiskovna Druckfehler, vzgojna Erziehungsfehler)
pravo človeška napaka menschliches Versagen
… napak Fehler-
(analiza die Fehleranalyse, indikator die Fehleranzeige, iskanje die Fehlersuche, število die Fehlerzahl, vir die Fehlerquelle)
napaka za napako Fehler über Fehler
na napakah se učiti aus Fehlern lernen
brez napake fehlerfrei, makellos, mangelfrei
izračun napak die Fehlerrechnung
z napako fehlerhaft, mangelhaft

nāscor (stlat. gnāscor) -scī, nātus (gnātus) sum (dep. pass., sor. z gīgnō; gl. gīgnō)

1. roditi (rojevati) se, poroditi (porajati) se; abs.: pupillus non natus Ci., post homines natos Ci., Eutr. = odkar se ljudje rojevajo = odkar živijo ljudje, post hominum genus natum Ci. odkar je ustvarjen svet, od stvarjenja sveta, ante Epaminondam natum N. pred Epaminondovim rojstvom, fuit post aliquanto natus N. živel je nekaj pozneje, aliquem natum agnoscere N. koga (pri rojstvu) prizna(va)ti za svojega sina; v gerundivu: ad homines quoque nascendos vim numeri istius pertinere ait Gell. V pomenu rojen biti od koga, komu, sin (hči) koga biti, imeti za mater (za očeta) koga, se sklada: z ex; najprej o izvoru od matere: ex qua natus est Themistocles N., ex Thetide natus Q.; potem o izvoru od obeh roditeljev: ex me atque ex hoc natus es Ter., soror ex eisdem parentibus nata N. od istih roditeljev = prava, rodna sestra; o živalih: quod ex quocumque asino et equa nascitur, id est mulus et mula Varr., bestiae ex se natos diligunt Ci. svoje mladiče; naposled o izvoru od očeta: ex me hic non natus est, sed ex fratre Ter. on ni moj sin, ampak bratov, n. ex improbo patre Ci., ex fratre et sorore nati N. bratranci; pren.: ex me natam relinquo pugnam Leuctricam N. kot svojo hčer zapuščam … ; z dē: de paelice natus, de tigride natus O.; s samim abl.: Liber Semelā natus, Cerere nati Ci., matre Scythissā natus N., natus servā L., natus deā O., frater utroque parente natus L., rusticis parentibus natus Macr. sin kmečkih staršev, Assaraco natus Capys Enn., nasci certo patre Ci. imeti gotovega očeta = biti zakonski otrok, nullo patre natus L. brez (gotovega) očeta = nezakonski sin, eodem patre natae N. hčere istega očeta, sestre, rojene istemu očetu, libertino patre natus H. sin očeta osvobojenca, silice non nati sumus Ci.; redko pesn. in poklas. z a(b): nati natorum et qui nascentur ab illis V., generari et nasci a principibus T.; z dat. (komu?): ei filium nasciturum (gl. opombo spodaj), qui … Iul. Val., vitulum matri eius natum mirae magnitudinis Aur.; komu? čemu? = za koga? za kaj?: non nobis solum nati sumus Ci., herbam non pecori tantum, sed homini nasci Sen. ph., nasci aerumnis Sen. ph.; z in in acc. ali abl.: in miseriam nascimur sempiternam Ci. rodimo se v večno bedo, aves in pedes nascuntur Plin. se izležejo z nogami naprej, Graeci nati in litteris Ci. zrasli v znanostih, natus in bello N. rojen in zrasel v vojni; s predik. določilom: Aur., civis in civitate nasci Ci., mortalis natus Ci. rojen kot smrtnik, rojen kot umrljiv človek, homo natus Ci., Sen. ph., Lact. rojen kot človek, človeški (človekov) sin, vir natus Ph. rojen kot mož, unde illa scivit, niger an albus nascerer? Ph., Macedo natus Cu. po rodu Makedonec, impares nascimur, pares morimur Sen. ph.; occ. izhajati (od koga, iz kakega rodu) biti (iz) rodu, biti potomec koga: Quo de genere natust illic Philocrates? Pl., natus amplissimā familiā C. (izhajajoč) iz zelo plemenite rodbine, antiquo genere N., nascetur pulchrā Troianus origine Caesar V., de stirpe dei, versuta propago, nascitur Antolycus O., loco nobili ali summo natus Ci., non admodum clare natus Eutr. ne prav slavnega rodu, obscure natus Eutr. neznanega rodu; (z dostavkom rojstnega kraja) rojen biti kje, doma biti iz (v) … : ibi, Syracusis natum esse Pl., Athenis, in urbe natus N., natus in libero populo inter iura legesque L., caelum, sub quo natus educatusque essem L., servus aut domi natus est aut hereditate relictus Ps.-Q., sub alio caelo natae beluae Sen. ph.

2. metaf. (večinoma) o neživih bitjih in abstr.
a) (z)rasti; nahajati se, dobi(va)ti se, bivati: humi nascentia fraga V., gramen, quod in eo loco natum esset Gell., inter vepres rosae nascuntur Amm., luna nascente H. ob novi luni, ob mlaju (prim. trīcēsima); pren.: cuius domi haec nascuntur Ci. komur to zras(t)e na njegovem vrtu (zeljniku), id non apud eos nasci Ci., nascitur ibi plumbum C., in ea silva multa genera ferorum nasci constat C. da se nahajajo, da bivajo.
b) izvirati, iziti (izhajati), priti (prihajati), nasta(ja)ti, posta(ja)ti, dvigniti (dvigati) se, vzdigniti (vzdigovati) se, zače(nja)ti se, zbuditi (zbujati) se, roditi (rojevati) se, izleči (izlegati) se, (pri)kazati se; z ex, a(b), in z abl., z apud z acc.: nasci ex omnibus rebus omne genus posset Lucr., iudicia ex improborum iniquitate nata sunt Ci., ex hoc nascitur, ut … Ci. iz tega (od tod) izvira (prihaja, sledi), da … , ex palude nascitur amnis Plin.; ab eo flumine collis nascebatur C. se je dvigal, profectio nata a timore defectionis C., nulla pestis est, quae non homini ab homini nascatur Ci., invenietis id factum natum a cupiditate Ci., querelae verae nascuntur pectore ab imo Cat., Ganges in montibus nascitur Plin., apud quos Hypanis nascitur M.; abs.: qui non nascentibus Athenis, sed iam adultis fuerunt Ci., nascere, Lucifer! V. vzidi, danica!, natae nebulae O. ki so se dvignile, nascentia templa Mart. na novo se dvigajoča, inde quasi natu subito classis erupit Fl. nenadoma kakor iz tal zras(t)lo, nascentis Italiae fauces Fl. začenjajoče se Italije, nascitur initium belli C., ut mihi nascatur argumentum epistulae Ci. ep. da dobim snov za pismo, hi enim (sc. versūs) Basso domi nascuntur T., cum fatear quaedam eloquentiae eorum ut nascenti adhuc nec satis adultae defuisse T., in sermone nato super cenam Suet. ki se je razvil. — Od tod

I. subst. pt. pr. nāscentia -ium, n organska telesa, poseb. rastline: Vitr. —

II.

1. adj. pt. pf. nātus (gnātus) 3
a) za kaj (čemu) rojen, ustvarjen, pripraven, prikladen, primeren, ustrezen; namenjen, namerjen, odmerjen za kaj; z ad, in z acc. ali z dat.: hi non viderunt, ut ad cursum equum, ad arandum bovem, … sic hominem ad intellegendum et agendum esse natum Ci., vir ad omnia summa natus Ci., Scipio natus ad interitum Carthaginis Ci., quom te unum ad dicendum maxume natum aptumque cognossem Ci. kot (kakor nalašč) ustvarjenega, locus natus ad equestrem pugnam L., natusque ad sacra Cithaeron O., viri in arma nati L., nata in vanos tumultus gens L., natis in usum laetitiae scyphis H., me credo huic esse natum rei, ferundis miseriis Ter., se imperio natos meminerit N., qui se natum huic imperio putavit Ci., nationibus natis servituti Ci., natus abdomini suo Ci. živeč le za svoj trebuh, Crispinus iucundus et delectationi natus Ci. prijeten in zabaven (kratkočasen), (sc. carmen) iucundis animis natum et inventum H. v zabavo, za razvedrilo, natus agendis rebus H., ager re ipsā natus tegendis insidiis L., otium natum sermonibus serendis Cu.; z adversus: Hannibal natus adversus Romanos hostis L.; pesn. in poklas. z inf.: Min., nos fruges consumere nati H., boves nati tolerare labores O., pati natae (feminae) Sen. ph., aqua nata defluere Sen. ph.
b) z raznimi adv. in adv. določili = (tako ali drugače) ustvarjen, oblikovan, tvorjen: ita rem natam intellego Pl., ager male natus Varr. slabo, ita natus locus L., inculti versus et male nati H. spačeni, homo improbius natus Suet. = cui magna est natura (v obscenem pomenu); e re nata Ter., Ap. ali pro re nata Ci. ep. kakor stvar nanese, kakor zadeve nanesejo, po okoliščinah, glede na okoliščine.
c) s časovnim določilom v acc. ali (redko) v gen. (da se zaznamuje starost) = ki ima, star: annos XLV natus N., annos prope nonaginta natus Ci., plus triginta natus annis (abl. comparationis = plus quam triginta natus annos) ego sum Pl., decem annorum natus Varr.; včasih je za natančnejše določilo dodan maior, minor z abl. comparationis ali z acc. nav. brez quam = starejši, mlajši kot: annos natus maior quadraginta Ci., liberi maiores iam XV annos nati L., cum liberis maioribus quam XV annos natis L., minor triginta annis natus Ci., minor quinque et viginti annis natus N., minor quinquaginta annos natus Front.

2. subst. pt. pf.
a) nātus (gnātus) -ī, m α) rojenec, otrok, sin (prvenstveno kaže natus na izvor od očeta, filius na izvor od matere): mihi ausculta, nate Enn. ap. Non., nati serva amorem V., pater ut gnati, sic nos debemus amici … vitium non fastidire H., natum obiectat illis O. sinovo smrt. β) človek, živa duša: tamquam si intus natus nemo in aedibus habitet Pl.
b) nāta (gnāta) -ae, f hčerka, hči: o gnata Enn., si quis gnatam pro muta devovet agna H., maxima natarum Priami V.; dat. in abl. pl. (g)natis, pa tudi (v nasprotju z masc. natis) nātūbus (gnātūbus): Pl. ap. Prisc.
c) nātī -ōrum, m otroci (v klas. prozi le v protistavni zvezi s parentes in sorodnimi pojmi): O. idr. pesniki, caritas inter natos et parentes Ci., parentes natique Ci., L., patres natique V. = rodovina, družina, viri natique L., gnatis parce tuis V., trepidae matres pressere ad pectora natos V., nati natorum V., cum pecore et gnatis H.; (o živalih) mladiči: O., Col., vaccarum nati V. telički, sus solo recubans, circum ubera nati V. prašički, odojki.
d) nāta -ōrum, n prirodnine, naravni proizvodi, starejše prirodki: terrā nata Ci. prirodnine, sponte natis ali Arn. preživljati se s samoraslimi naravnimi proizvodi.

Opomba: Pozni pt. fut. nāscitūrus 3: Iul. Val., Aug., Cassian., Sid.

nātālis -e (nātus -ūs)

1. rojsten, roden: n. dies Pl., Ci. ali (pesn.) lux O. rojstni dan, diem natalem suum agere Ci. ali alicuius diem natalem celebrare T. praznovati rojstni dan, n. astrum H. zvezda rojenica, hora H., n. Delos Apollinis H. rodni (otok) Delos, n. tempus O., humus, locus, solum O. rojstni (rodni) kraj, domovina, n. origo O., Iuno Tib. zaščitnica poroda, domus Val. Fl.; metaf.: natalis dies reditus mei Ci. ep. obletnica, natalis dies huius urbis Ci. obletnica (rešitve pred Katilinovo zaroto), natalis dies coloniae Ci. obletnica ustanovitve naselbine.

2. prirojen, vrojen: sterilitas Col., decus Val. Fl. — Od tod subst.

1. nātālis -is, m
a) (sc. dies) rojstni dan: Tib., natali meo Ci. ep., meus est natalis V., natales grate numeras H., Brutorum et Cassi natalibus Iuv., natalem alicuius celebrare Suet., debemus natales tuos perinde ac nostros celebrare Plin. iun.; pesn.: sex mihi natales ierant O. šest let, bis senis natalibus actis O. po 12 letih življenja, natalis Romae O. (praznik Palilia, ki so ga obhajali vsako leto v spomin ustanovitve Rima), natalis Minervae O. (dan, ko so ji posvetili prvo svetišče), natali urbis DCXXXIII Plin. na 633. ustanovni dan = l. 633 po ustanovitvi (rim.) mesta.
b) rojstni kraj, rodišče: natalis Delos Apollinis H.
c) rojstvo, roditev, porod: n. praeposterus Plin. napačen porod (če se otrok rodi z nogami naprej), dies natalis sui Icti., Eccl. rojstni dan; pesn.: eripere alicui natalem ne dati komu, da se rodi, odtegniti komu vir življenja: erepto natale Lucan.; metaf. nastanek: n. tantarum arborum Plin.

2. nātālēs -ium, m
a) rojstvo: natalium periti Sen. ph. prerokovalci (sreče) iz stanja zvezd ob rojstvu koga; metaf. nastanek, začetek: ceteris (sc. generibus adamantis) … in auro non nisi excellentissimo natalīs Plin., n. agnitionis, impatientiae Tert.
b) rojstvo, rod, družina, rodbina, pleme, stan: quis tuis natalibus inveniet quidquam sublimius? Iuv., Cornelius Fuscus … claris natalibus T., natalibus clara Plin. iun., natalium splendor Plin. iun., natalium dedecus T.; kot jur. t. t. rojstne (rodne) pravice: de agnoscendis liberis restituandisque natalibus Plin. iun., natalibus sui restitui ali reddi Icti. biti znova postavljen v rodne pravice = pridobiti znova rodne pravice.

3. nātāle -is, n rojstni kraj, rodišče: Musis natale in nemore Heliconis adsignant Plin.

Opomba: Abl. sg. nav. natali, redko natale: Lucan., It.

nē¹, napačno nae, zatrjevalna part. (= gr. νή, ναί od tod obl. nae) iz zaimenskega debla *no-, *ne-, (gl. enim, nam); prim. lat. ēn, sl. medmet na, hr. nȃ) v vzorni prozi vselej na začetku stavka in le pred osebnimi in kazalnimi zaimki, najpogosteje v glavnih stavkih v povezavi s predhodnim ali sledečim, le naznačenim ali določeno izrečenim pogojnim stavkom = da, res, zares, resnično, vsekakor, seveda, kajpada, pač, prav, ravno: ne ego homo infelix fui, qui non alas intervelli Pl., ne ego fortunatus homo sum Ter., ne illi vehementer errant, si illam meam pristinam lenitatem perpetuam sperant futuram Ci., si enim sapiens aliquis miser esse possit, ne ego istam gloriosam … virtutem non magno aestimandam putem Ci., ne illi falsi sunt, qui divorsissumas res pariter exspectant S., ne tu perditas res Campanorum narras, ubi summus honos ad filium meum perveniet L., ne tu, cum hoc legeris, non partes libelli, sed totum libellum improbabis Plin. iun.; pogosto v zvezi z zatrjevalnimi hercle, edepol, (m)ecastor, medius fidius idr. = da, zares, da, bogme, da, pri moji duši, da, zagotovo, (za) prmej, prmejduš, prmejkokoš: ne tu hercle cum magno malo (sc. tuo) mi obviam occessisti Pl., ne istuc mecastor iam patrem arcessam meum Pl., ne illam ecastor fenerato mi abstulisti Pl., ne ille medius fidius vir sapiens laetus ex his tenebris in lucem illam excesserit Ci., medius fidius ne tu emisti ludum praeclarum Ci. ep.; za zaimkom v odgovoru na vprašanje začudenja: Egone? Tunē (Tu nē) Pl. Jaz? Da, ti.