Franja

medeníčen anatomija du bassin, pelvien

medenična kost os moški spol du bassin
medenična votlina cavité ženski spol pelvienne

médullaire [-dülɛr] adjectif mozgov

os masculin médullaire mozgovna kost

Medūsa -ae, f (Μέδουσα) Medúza, najstrašnejša izmed treh Gorgon (gl. Gorgō), Pegazova mati (s Pozejdonom (Neptunom)): O., Lucan. — Od tod adj. Medūsaeus 3 Medúzin, od Medúze izhajajoč: chelydri Sil., equus ali praepes (= Pegasus), os, coma O., fons O. po udarcu Pegazovega kopita nastali vrelec Hipokrena (Hippocrene), coma Mart.

mendāx -ācis (beseda naj bi izhajala iz mendum napaka, pomanjkljivost, hiba in njen prvotni pomen naj bi bil „napačen“, „pomanjkljiv“, „hiben“; pozneje se je pomen spremenil po vplivu glag. mentīrī)

1. lažniv (naspr. verus): homo Ci. = subst. mendāx -ācis m: Ci. lažnivec, lažnik, ventosus et mendax Sen. ph., lyra H. hinavska pesem, Parthis mendacior H. večji lažnivec, tum ego ero mendacissimus Pl. največji lažnivec; z gen.: si huius rei me mendacem esse inveneris Pl.; z dat. personae in pro z abl.: saepe fui mendax pro te mihi O.; s praep.: me adversum Pl., in parentem H., in tenui farragine Pers.

2. metaf. lažniv =
a) lažen, zlagan, varljiv, varav, mamljiv: Sen. rh., Cl., visa Ci., forma O. slepilo, speculum O., somnus Tib., fundus H. ki veliko obeta, a malo rodi.
b) lažen, izmišljen, hlinjen, napačen, neutemeljen, neupravičen, neosnovan: fama Pr., damnum O., infamia H.
c) nepravi, posnet, ponarejen: os Tib., pennae O. — Adv. mendāciter lažnivo: Aug., Eccl.

mìš souris ženski spol

hišna miš souris commune (ali domestique)
poljska miš souris rousse (ali des champs)
moker kot miš (familiarno) trempé comme un canard (ali comme une soupe, jusqu'aux os)
reven kot cerkvena miš pauvre comme Job (comme un rat d'église)
iti se slepe miši jouer à colin-maillard
ni ne tič ne miš il n'est ni chair ni poisson
kadar mačke ni doma, miši plešejo quand le chat n'est pas là, les souris dansent; le chat parti, les souris dansent

modiolus -ī, m (demin. k modius) „merica“

1. posoda za pitje: Dig.

2. vedro ali oboj pri zajemalnem (vodnem) kolesu: modioli quadrati Vitr., modioli gemelli Vitr. „škornja“, trobi, cevi za bate (pri mehanskih napravah).

3. okrov, ohišje vrvi pri balistah in katapultih: Vitr.

4. pesto = osrednji del kolesa, skozi katerega gre os: Plin., Vitr.; tudi pri stiskalnici za olje: Ca.

5. medicinski instrument, vrtalo z nazobčanim robom, lobanjski sveder, trepan (= gr. χοινίκιον): Cels.

moelle [mwal] féminin mozeg; figuré bistveni (sestavni) del; jedro

moelle épinière, vertébrale hrbtni mozeg, hrbtenjača
moelle osseuse kostni mozeg
jusqu'à la moelle do mozga, skoz in skoz
sucer quelqu'un jusqu'à la moelle des os, tirer toute la moelle de quelqu'un izsesati koga do zadnje kaplje krvi, popolnoma ga izmozgati
être vidé jusqu'à la moelle (familier) biti popolnoma izčrpan od utrujenosti

móker mouillé, humide; trempé, baigné ; (vreme) pluvieux

moker do kože, kot miš être tout trempé, être trempé jusqu'aux os, familiarno être trempé comme une soupe (ali comme un canard)
imeti mokre noge avoir les pieds trempés (ali baignés)

mollis -e, adv. molliter (iz *moldu̯is, indoev. baza *meld- iz kor. *mel- teptati, drobiti, tolči, mleti; prim. skr. márdati, mr̥dnáti [on] tre, mečka, drobi, melje, gr. ἀ-μαλδύνω slabim, uničujem, lat. molere, sl. mlad)

I. mehek, vóljen (volján), nežen: Pl., dura saxa molli aquā cavantur O., m. gramen O., castaneae V., fraga O., arista V. mehek, gladek, herbae tenerae atque molles Plin. iun. vitke in nežne, cervix, latus, genae, manus O., tumor, ōs, cutis, caro Cels., facies decora fulta molli pede H. nežna in šibka noga, si venter mollis est Cels. če je na otip mehek, (v slabem pomenu) venter m. H. upadel, mlahav život (trup), caseus (naspr. aridus) Cels., pituita (naspr. sicca et arida) Cels., mollissima cera Ci., molliter ossa cubent O., aves mollissime nidos substernunt Ci.; preg.: in molli carne vermes nascuntur Petr. v voljnem mesu se radi zaredijo črvi = flegmatiki (pohlevneži, „lenokrvniki“) so kaj lahko izpostavljeni žalitvam; subst. mollia -ium, n mehkoba, mehkost, mehkota: panis Plin. sredica; abs.

1. mehkužnice, vrsta rib: Plin.

2. odprtje, mehko iztrebljanje (naspr. dura alvus): Cels. —

II. metaf.

1.
a) mehek = gibek, gibljiv, gibčen, vóljen (volján), prožen (naspr. durus): Lucr., Plin., Val. Fl., Cl., artūs (digitorum) Ci., bracchia O., colla, crura V., oscilla V. lahko gibljive, capilli H., O. voljni, valovito se spuščajoči, iuncus V., virgulta Petr. poet., feretrum, pilenta V., torus O., cubile Cels., prata O. mehke trate, viridi caespite mollis humus O., arcus O. nenapet, et tunicam, molli mater quam neverat auro V. iz voljnih (mehkih) zlatih niti, Calamidis signa dura, sed tamen molliora quam Canachi Ci. togi, a vendar bolj živi, prim. excudere mollius aera V., tener et mollis incessus Sen. ph. lahka, in incessu mollior O., molliter incedere O. ali ire Pr. ali pedem referre Q. lahno, rahlo, mollius membra movere H.; (v govorništvu in pesništvu) gladek, gladko tekoč: oratio mollis et tenera et ita flexibilis, ut sequatur, quocumque torqueas Ci., molle et Xenophonteum genus orationis Ci., molles levesque versus (naspr. duriusculi) Plin. iun., mollissimum rhythmorum genus Q., molle atque facetum annuerunt Vergilio Camenae H. gladko tekočo pesem.
b) rahel, prhek, sipek: harena O., litus C. s sipkim peskom, planities Plin., mollius solum Cu.
c) mehek = lahen, voljan, gladek, lagoden, nežen, mil, blag, miren: Pl., Cels., aurae, zephyri O. voljne (blage), voljni (blagi), aestas V., caelum Fl. mehko, milo, regio Fl. ugodna, mollissima vina V. zelo voljna, gladka (= gladko tekoča), mollis aquae natura Lucr., undae Lucr. ali flumen Cat. mirno tekoči (tekoča), Euphrates ibat iam mollior undis V. že mirneje, ne več valovito.
d) položen, lahen, napet: clivus V., Q., Danuvius, molli et clementer edito montis Abnobae iugo effusus, pluris populos adit T., trames O., naves in litore molli atque aperto relinquebat C., trabes molli fastigio coniungunt C. v topem kotu, topokotno, curvamen Plin. iun. počasi (polagoma) nastajajoča, colles ad orientem molliter devexi Col., agri mollissime devexi Ci.

2. (duševno) mehek = sprejemljiv za kaj, dovzeten, občutljiv, razdražljiv, čuteč, nežnočuten, rahločuten, mehkovoljen, popustljiv, prizanesljiv, obziren, razumevajoč: Amm., mollis et minime resistens ad calamitates perferendas mens eorum (sc. Galllorum) est C., mollis animus ad accipiendam et ad deponendam offensionem Ci., mentes O. razdražljiv, homo mollissimo animo Ci. zelo mehkega (nežnega) srca, m. consul L. nežnočuten, mollior dea O., mollis in obsequium O. ustrežljiv, nec rigido mollior aesculo H., infima auriculā mollior Ci., molles auriculae H. za laskanje dovzetna, toda mollissimae aures Plin. iun. zelo nežnočutna, zelo občutljiva (= ušesa, ki jih hvalisanje žali), purpureus molli in ore fiat pudor O. na rahločutnem obrazu, cor, pectus O. občutljivo, languor O., anni (enalaga = anni, quibus pueri molles sunt) O. nežna življenjska doba, per metum ex recenti clade mollius consulere L. preveč popustljivo, nimis molliter aegritudinem pati S. preveč se prepustiti nejevolji, molliter aliquid ferre Ci., Sen. ph. mehkužno, popustljivo, nemoško.

3.
a) raznežen, razvajen, mehkužen, pomehkužen: Varr., Sen, ph., mollia et fluida corpora Gallorum L., gens L., et locis mollioribus et accolarum ingeniis L., solutus et mollis in gestu Ci., Sabaei V., viri H. pohotneži, poseb. = pathici L., tudi subst.: molles et impudici Vitr., ne quid effeminatum aut molle et ne quid durum aut rusticum sit Ci., inertia H., disciplina Ci., educatio Q., vita O., in his mollibus castris (sc. amoris) O., molliter se curare Ter., delicate ac molliter vivere Ci., populus molliter habitus T. pomehkužen; subst. m. molles O. mehkužniki, mehkužneži.
b) nebojevit, ne upirajoč se, plašen, boječ: columbae, lepus H., pecus V.

4. blag, mil, prijazen, nežen, prijeten, rahel: molli vultu aspicere O. s prijaznim, spem mollibus sententiis alere S., iussa, imperia V., H., dicta V., mollia dictu Sil., oratio philosophorum, Caesaris Ci., id quam mollissimā viā consequi L. po kar najlažji poti, na kar najlepši način (prim. sl. „po liniji najmanjšega odpora“), cuncta apud imperatorem in mollius referre T. z razlago blažiti (= lepše prikaz(ov)ati), aliquid mollius interpretari T., feci parce et molliter Ci.; enalaga: viri molles aditus et tempora noras V. kdaj je dobre volje in dosegljiv (dostopen), mollissima tempora fandi V. najugodnejši, najprimernejši, veniet mollior hora votis tuis O. ugodnejša, mollius eadem illa abnuere L. rahleje zavrniti, manj nenaklonjenega se (po)kazati.

5. všečen, udoben, prijeten, sprejemljiv, privlačen, lep, sladek: mollem ac iucundam efficere senectutem Ci., inflexit orationem et eam mollem teneramque reddidit Ci., molliores flexiones in cantu Ci., translationes quam mollissimae Ci. kar najmanj presenetljive, m. gestatio Plin. iun., umbra V., quies Lucr., otia O., somnus Tib.; n. adv.: molle subridere Pers., mollia ridere O.

6. priljubljív, prisrčen, nežen, mil, ganljiv: sermo S., vincuntur molli pectora dura prece O., carmen H., illud mollissimum carmen Ci. nadvse ganljivo mesto, desine mollium querellarum H., mollibus lenire verbis aliquem H., versūs O. ali modi H. ljubezenske pesmi.

7. vdan, miren, hladnokrven, brezstrasten, nestrasten: molles, ubi ira resedit, animi L., quod ferendum est molliter sapienti Ci. vdano, voljno, mollius loqui (naspr. sine more furere) V.

monīle -is, n (prim. skr. mányā tilnik, gr. μάν(ν)ος, μόννος, μαννάκιον ovratnik, stvnem. menni ovratni nakit, ogrlica) ovratnica, ogrlica, ovratna verižica kot nakit žena, dečkov, vojakov, konj, jelenov: Afr. ap. Non., Ci., V., O., Plin., Q., Macr., Amm.; v pl. tudi dragotine, dragocenosti, dragulji: gemmas et monilia calcare Ap.

Monodūs -dontos (gr. μονόδους) Monodónt (= „ki ima samo en zob“), Enozobi: Monodus appellatus est Prusiae filius, qui unum os habuit dentium loco P. F.

mordicus¹, adv. (mordēre)

1. grizoč, z zobmi: equus eum m. intefecit Varr., cauda m. apprehensa Plin., quadrantem se stercore m. auferre Petr., os densabit tibi m. Pl., asini m. me scindunt Pl., nasum m. abripere Pl. ali auferre m. nasum Naev. fr. odgrizniti, tako tudi: auriculam m. auferre Ci. ep., usque eo premere eorum capita m., dum … Ci., praecisa m. lingua Hier.

2. metaf. „zagriznivši se“ v kaj = trdno, na vso moč: m. tenere verba Ci. ali nomen Ci. ali perspicuitatem Ci.

mouillé, e [muje] adjectif ovlažen; premočen, moker; grammaire omehčan, palataliziran

consonne féminin mouillée omebčan, palataliziran soglasnik
poule féminin mouillée (figuré) bojazljivec, »zajec«
yeux masculin pluriel mouillés, regard masculin mouillé solzne oči
voix féminin mouillée ginjen glas
être mouillé comme une soupe, jusqu'aux os moker do kože
(vieilli) quand il fait mouillé kadar dežuje

mózeg moelle ženski spol (tudi figurativno) ; substance ženski spol médullaire

do mozga jusqu'à la moelle des os, jusqu'aux os, entièrement, complétement
hrbtni mozeg (anatomija) moelle épinière
kostni mozeg moelle osseuse (ali des os)

Myconos in Myconus -ī, f (Μύκονος) Míkon(os), kikladski otok severovzhodno od Delosa: V., O., Mel. — Od tod adj. Myconius 3 (Μυκόνιος) míkonski, z Míkon(os)a: hospes Ter., vinum Plin.; subst. Myconii -ōrum, m Mikónijci, preb. otoka Mikon(os): Luc. fr., Plin.

Myscelos -ī, m (Μύσκελ(λ)ος) Miskél, Ahajec, Alkmonov sin, ki je na povelje delfskega preročišča ustanovil mesto Kroton: O.

nagibanj|e srednji spol (-a …) die Neigung, das Neigen; die Lastigkeit (na desno/levo Rechtslastigkeit, Linkslastigkeit); pomorstvo die Krängung, das Rollen, das Schlingern, die Schlingerbewegung
os nagibanja die Schlingerachse

namiznoteniško prislov
(o namiznem tenisu) kontrastivno zanimivo ▸ asztalitenisz terén
Četrtki bodo torej namiznoteniško obarvani, vabljeni ste tudi vi, da se mogoče preizkusite v namiznem tenisu ali pa si ogledate kak zanimiv dvoboj. ▸ A csütörtöki napokat tehát az asztalitenisz fogja uralni, így Önt is szeretettel várjuk, hogy esetleg kipróbálja magát az asztaliteniszben, vagy megnézzen egy izgalmas pingpong-párbajt.
Fantje so imeli za nasprotnike predstavnike namiznoteniško manj razvitih držav, tako da stoodstoten izkupiček ni presenečenje. ▸ A fiúk ellenfelei az asztalitenisz terén kevésbé fejlett országok képviselői voltak, így a 100%-os eredmény nem meglepő.

naravnáti (-ám) | naravnávati (-am)

A) perf., imperf.

1. ordinare, mettere a posto; aggiustare; med. ridurre:
naravnati kravato aggiustare la cravatta
naravnati izpahnjeno nogo ridurre il piede slogato

2. regolare, registrare

3. puntare; indirizzare, rivolgere (tudi ekst.):
naravnati daljnogled na vrhove planin puntare il cannocchiale sulle cime dei monti
naravnati misli na kaj rivolgere il pensiero a, su
naravnati korak z drugim (korakom) regolare il passo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
elektr. naravnati fazni premik elektromotorja rifasare un motore elettrico
teh. naravnati na ničlo azzerare
naravnati na središčno os centrare
naravnati po horizontu orizzontare
rad. naravnati valovno dolžino sintonizzare
fot. naravnati zaslonko diaframmare

B) naravnáti se (-ám se) | naravnávati se (-am se) perf., imperf. refl. nareč. andare a, avviarsi verso:
naravnati se spat andare a letto

nasal, e, aux [nazal, zo] nosni, nazalen; féminin nosnik

voyelle féminin nasale nosni samoglasnik
fosse féminin nasale nosna votlina
os masculin nasal nosna kost