Franja

nastro m

1. trak:
nastro di cotone, di seta bombažni, svileni trak
nastro azzurro modri trak (pri italijanskih vojaških odlikovanjih)
nastro di decorazione, onorificenza trak odlikovanja
nastro elastico elastični trak
nastro di lutto žalni trak

2. ekst.
nastro adesivo lepilni trak
nastro d'asfalto, stradale pren. asfaltni trak, asfaltirana cesta
nastro dattilografico trak za pisalni stroj
nastro isolante izolirni trak
nastro magnetico magnetni trak
nastro metrico merilni trak
nastro di mitragliatrice voj. strojnični trak
nastro perforato perforirani trak
nastro a tazze transportni trak (pri bagru)
nastro trasportatore tekoči trak

3. kulin.
nastri pl. rezanci

national, e, aux [-sjɔnal, no] adjectif naroden, nacionalen; državni

nationaux masculin pluriel državljani, rojaki
défénse féminin nationale narodna obramba
équipe féminin nationale de football nacionalno nogometno moštvo (reprezentanca)
fête féminin nationale narodni, državni praznik
hymne masculin national narodna, državna himna
route féminin nationale državna cesta (I. reda)
faire des obsèques nationales à quelqu'un prirediti komu pogreb na državne stroške

navkrébrn (-a -o) adj. in salita, che sale:
navkrebrna cesta strada in salita

neprédnosten (-tna -o) adj. avt.
neprednostna cesta strada senza precedenza

neprehóden (-dna -o) adj.

1. impraticabile, impervio, invalicabile, intransitabile:
neprehodna cesta strada impraticabile
zaradi obilnega snega je prelaz neprehoden a causa della neve il valico è intransitabile

2. fitto (bosco)

3. lingv. intransitivo (verbo)

4. med.
neprehodno črevo intestino ileo

5. fiz.
neprehoden za toploto adiabatico

Nōmentum -ī, n Nomént, mestece v Laciju, severovzhodno od Rima, z vinorodno okolico (zdaj La Mentana): L., V., O., Pr. Od tod adj. Nōmentānus 3 noméntski: via L. Nomentska cesta (proti Rimu), regio Col., ager, vites Plin., vina Mart. Subst.

1. Nōmentānī -ōrum, m Nomentáni, preb. Nomenta: L., Plin.

2. Nōmentānum -ī, n (sc. praedium) Noméntsko = podeželsko posestvo pri Nomentu: N.

3. Nōmentānus -ī, m Nomentán (Noméntski), rim. priimek, npr. L. Cassius Nomentanus Lucij Kasij Nomentan: H.

nòv (nôva -o)

A) adj.

1. nuovo, recente, novello:
nova cesta, hiša una strada, una casa nuova
nastanek novih držav formazione dei nuovi stati
jesti nov krompir mangiare patate novelle

2. (ki še ni bil v uporabi) nuovo:
nova obleka abito nuovo

3. (do nedavnega neodkrit, neznan) nuovo, mai visto, mai conosciuto prima; inedito:
nova zvezda stella nuova
iskati nove dogodivščine andare in cerca di nuove avventure

4. (ki sledi prejšnjemu, je namesto prejšnjega) nuovo:
ukrepi nove vlade le misure del nuovo governo

5. (nedavno vključen) nuovo; neo-:
novi učenci i nuovi scolari
novi diplomiranci i neolaureati

6. (ki se po lastnostih razlikuje od prejšnjega) nuovo:
novi tokovi v umetnosti le nuove correnti artistiche

7. (v primerniku, presežniku) nuovo, recente:
novejša slovenska literatura letteratura slovena recente
upoštevati najnovejša dognanja tener conto delle scoperte più recenti

8. pren. (tak kot pravi) novello:
on je novi Manet è un novello Manet
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. oznanjati novi evangelij predicare, diffondere un nuovo vangelo
obrniti nov list, novo stran voltar pagina
nov veter je zapihal tira un vento nuovo
biti nov od nog do glave, od glave do pete essere nuovo dal capo ai piedi
videti koga v novi luči vedere uno in una nuova luce
čakati novo leto fare il veglione di Capodanno
praznovati novo leto festeggiare Capodanno
gledati kakor bik v nova vrata strabuzzare gli occhi
lingv. nova beseda neologismo
nova ekonomska politika nuova politica economica, NEP
um. nova gotika neogotico
rel. nova maša messa novella
um., lit. nova romantika neoromanticismo
med. nova tvorba tumore
bibl. nova zaveza Nuovo Testamento
lit., film. novi realizem neorealismo
geogr. Novi Svet Mondo Nuovo
film. novi val nouvelle vague
hist. novi vek evo moderno
metal. novo srebro alpacca, argentone
agr. nov cepič reinnesto
nov pristaš proselito
med. nova tvorba tumore
film. nova verzija remake
nova vrstica capoverso
trg. nove pošiljke blaga arrivi, ultimi arrivi
bibl. Novi testament Nuovo Testamento
pren. novi član skupnosti neofita
ekon. novi menični upnik giratario
novi odlok controdecreto
novi poskus riprova
pren. novo ovrednotenje rivalutazione
bot. novo poganjanje rintallo
novo povelje contrordine
PREGOVORI:
nova metla dobro pometa granata nuova spazza bene tre giorni

B) nôvi (-a -o) m, f, n

1. novi il nuovo (capo ecc.):
novi je zelo strog il nuovo capo è molto severo

2. nova:
zapeti nekaj novih cantare varie nuove canzoni

3. novo il nuovo:
boj med starim in novim la lotta fra il vecchio e il nuovo

obálen (-lna -o) adj. costiero, litorale, litoraneo; ripario, rivierasco:
obalna cesta strada costiera
navt. obalna plovba navigazione di piccolo cabotaggio
obalni pas fascia costiera, battigia, pog. bagnasciuga
navt. obalna patruljna ladja guardacoste

obaln|i (-a, -o) Küsten-, Ufer- (greben das Küstenriff, pas der Küstenstrich, Uferstreifen, predel die Uferzone, ptič der Küstenvogel, ribolov die Küstenfischerei, sediment das Küstensediment, tok die Küstenströmung, morje das Küstenmeer, cesta die Kaistraße, Uferstraße, črta die Küstenlinie, Uferlinie, skupnost die Küstengemeinschaft, straža die Küstenwacht, vode množina Küstengewässer množina, področje das Küstengebiet, mesto die Küstenstadt, morje das Küstenmeer)

občinsk|i (-a, -o) gemeindlich; (v lasti občine) gemeindeeigen; Gemeinde-; Kommunal- (uradnik der Kommunalbeamte, davek die Gemeindesteuer, grb das Gemeindewappen, izdatki množina Gemeindeauslagen množina; organ die Gemeindebehörde, pečat das Gemeindesiegel, proračun der Gemeindehaushalt, referendum die Gemeindevolksbefragung, statut das Gemeindestatut, die Gemeindeordnung, svet der Gemeinderat, svetnik der Gemeinderat, urad das Gemeindeamt, uradnik der Gemeindebeamte, zastopstvo die Gemeindevertretung, avtonomija die Gemeindeautonomie, blagajna die Gemeindekasse, cesta die Gemeindestraße, dajatev die Gemeindeabgabe, meja die Gemeindegrenze, posest der Gemeindebesitz, sanitarna služba der Gemeindesanitätsdienst, zadeva die Gemeindeangelegenheit, lovišče das Gemeindejagdgebiet, poslovanje die Gemeindegebarung, premoženje das Gemeindevermögen, zemljišče der Gemeindegrund)

obremenjèn (-êna -o) adj. gravato, oberato, carico:
dedno obremenjen affetto da tara ereditaria
obremenjena cesta strada, arteria con traffico intenso; strada trafficata

obréžen (-žna -o) adj. costiero, litoraneo, rivierasco; zool. ripicolo:
obrežna cesta (strada) litoranea
obrežna pot lungomare; lungolago
obrežno mesto città costiera, rivierasca
geogr. obrežna ploščad piattaforma continentale
hidr. obrežni zid pennello

obréžen -žna -o prid. litoral, riveran
□ obrežna plovba cabotaj
□ obrežna cesta splai, chei

obvózen (-zna -o) adj. di circonvallazione:
obvozna cesta circonvallazione; tangenziale

obvôzen bypass(-)

obvôzna cesta bypass

oledenéti geler, (se) glacer, se congeler, se couvrir de glace (ali de verglas) , être couvert de glace, givrer ; (kri, figurativno) se figer

voda je oledenela l'eau a gelé (ali s'est glacée)
mraz je oledenel reko le froid a gelé (ali glacé) la rivière
cesta je oledenela la route (s')est couverte de glace
oledeneti od groze, strahu (figurativno) se figer d'horreur, de peur

opráviti (-im) | oprávljati (-am) perf., imperf.

1. fare, eseguire, sbrigare, compiere, disimpegnare; coprire:
opravljati svoje dolžnosti disimpegnare le proprie mansioni
opraviti izpit dare, superare l'esame; pog. fare l'esame
opraviti svojo dolžnost fare, compiere il proprio dovere
opraviti nalogo eseguire un compito
opraviti nakupe fare acquisti
opraviti operacijo fare, eseguire un'operazione
pog. opraviti malo, veliko potrebo fare un bisognino, i propri bisogni
opravljati funkcijo coprire una carica
opraviti hišna dela sbrigare le faccende domestiche

2. combinare, riuscire a fare:
s solzami ne boš nič opravila col pianto non combinerai niente

3. liquidare; troncare (con qcn., con qcs.); rifiutare, respingere:
z njim sem opravil con lui ho troncato, l'ho mollato
nakratko opraviti s predlogom respingere la proposta

4. pren. esser finito, fallito:
kot igralec je opravil è un attore finito

5. imeti opraviti s aver da fare con, occuparsi di:
imeti opraviti s kuho occuparsi di cucina
imeti opraviti z ljudmi aver da fare con la gente
nesrečo je zakrivil sam, slaba cesta ni imela pri tem nič opraviti l'incidente l'ha provocato lui, il cattivo fondo stradale non c'entra affatto

6. star. vestire
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
če nas odkrijejo, smo opravili se ci scoprono stiamo freschi
opraviti svoje ure in oditi fare le proprie ore lavorative e andarsene
pren. bolezen je opravila svoje colpa della malattia, la malattia ha fatto il suo
dolgo je žalovala, a čas je opravil svoje lo aveva pianto a lungo, poi col tempo si consolò
zvabil jo je v gozd in opravil svoje la portò nel bosco e la violentò
pijača je opravila svoje a furia di bere si ubriacò, divenne un alcolizzato
nareč. opravljati živino dar da mangiare alle bestie, accudire alle bestie
opraviti s kom ammazzare qcn.
šport. opraviti z nasprotnikom liquidare l'avversario
še ni imel opraviti z žensko non era mai stato con una donna, non aveva mai avuto da fare con una donna
mat. opraviti računsko operacijo eseguire un'operazione
rel. opraviti spoved confessarsi
rel. opravljati službo božjo celebrare la messa

orbis -is, abl. orbe (loc. orbī Ci. (Arat.), Varr., Lucr., orbi terrae Ci., orbi terrarum Ci., Lucr., tudi: toto in orbi terrarum), m

1. krog, kolobar, okroglina, oblina: equitare in orbem O., quinque orbīs explent cursu V., in orbem torquere Ci., orbem ducere Sen. ph. ali efficere O. narediti (narisati, začrtati) krog, digitum iusto orbe terit anulus O. prstan ravno prav ustreza prstu, orbis rotae O., Plin. idr. kolesno platišče, brevior munitionis orbis L. ožji obzidni krog, ožje obzidje; occ.: o. lacteus (= gr. γαλαξίας κύκλος) Ci. Rimska cesta, signifer Ci. živalski krog („zverokrog“), zodiak, orbes finientes Ci. obzorje, horizont, o. laneus Pr. volnen povoj; poseb. kot voj. t.t. krog, karé, četverokotnik: orbem facere C., S. ali in orbem consistere C. ali in orbem coire, orbem colligere, volvere L. narediti kolobar, oblikovati krog (kare, četverokotnik), in orbem se tutari L.

2. metaf. krog, kroženje, krožitev, krožni tek, krogotèk (krogoték), krogotòk (krogotók): stellae orbes suos conficiunt Ci., triginta volvendis mensibus orbes explebit V. 30 letnih krožnih tekov, o. annuus V., idem orbis in singulos annos volvitur L. isti krožni tek (pojavov) se redno ponovi vsako leto, imperium per omnes in orbem ibat L. je prehajalo krožno na slehernega, zapovrstjo, anguis rapit orbīs per humum V. se vije po tleh, columbarum crebris pedum orbibus adulatio Plin. s pogostim krožnim gibanjem nog = s pogostim obhajanjem (v krogu); poseb. pogosto orbis terrarum zemljekróg, zemlja, (vesoljni) svet: L., N., Iust., Lucr. idr., impleverunt orbem terrarum nominis sui gloriā Ci., Ceres omnem orbem terrarum peragravit Ci.; tudi samo orbis: alter orbis Vell., Fl. drug zemljekrog, nov svet; poseb. o rim. cesarstvu: o. noster Vell., o. Romanus Aur.; o. orationis ali verborum Ci. veliki stavek, perioda; orbis doctrinae (= gr. ἐγκύκλιος παιδεία) Q. enciklopedija znanosti = delo, ki obsega jedro vseh vej znanosti.

3. meton. okrogla plošča, kolut, kolo: o. mensae O. mizna plošča, genuum O. pogačica, jabolko na kolenih, clipei V. okrogel ščit ali posamezna plošča na ščitu, clipei septemplicis extremi orbes V.; v enakih pomenih tudi samo orbis: Sil., Stat., Petr., Val. Fl., illa (sc. hasta) per orbem aere cavum triplici … transiit V., decimo orbe (sc. telum) moratum O., rota orbis (apoz.) V. vrteče se kolo, dubio Fortuna stans in orbe O. na dvomljivem (varljivem) kolesu sreče; pren.: festive … orbis in hac re publicā est conversus Ci. ep. se je obrnilo kolo politike; preg.: circumagetur orbis L. kolo sreče se bo obrnilo (se obrne).
a) occ. vse, kar je kolutasto, okroglo, npr. α) očesna jamica, tudi oči same, oko samo: inanis luminis orbis O., laevus luminis orbis Val. Fl., ardentīs luminis orbīs ad moenia torsit V., gemino ab orbe (= oculo) O., sanguineas rotare orbes Val. Fl., vacui orbes Stat. (v oslepljenih Ojdipovih očeh). β) sončni ali mesečev krog: solis orbis L., Vell., lunae orbis fulgens Lact., luna implet orbem O.; tudi samo orbis: referet diem et lucidus orbis (sonce) erit V. γ) nebesni obok (svod), nebo: H., sol medium caeli conscenderat orbem V., orbem medium non subibat V., Atlas aetherios orbīs umero sustinet V.; poseb. orbis terrae (za razliko od orbis terrarum, gl. zgoraj pod 2.). δ) zemeljski krog, zemljekróg, zemlja, svet (ki po predstavah starodavnikov plava kot plošča v Okeanu): orbis terrae circuitio Vitr., veram mensuram orbis terrae colligere Vitr. natanko preračunati zemeljski obseg, ager Campanus orbis terrae pulcherrimus Ci., imperium orbis terrae Ci., summum consilium orbis terrae Ci. ε) meton. človeški rod, svet: orbis terrae memoria sempiterna Ci., toti salutifer orbi cresce puer O.; od tod ζ) pesn. = dežela, (po)krajina, ozemlje, vladavina, kraljevstvo idr.: Scythicus O., Eous O. jutrova dežela, Jutrovo, vzhod, Creta, qui meus est orbis O., dii te summoveant orbe suo O.
b) razne druge okrogle stvari, npr. α) okrogla, zlasti marmornata miza: Iuv., Mart. β) z okroglimi koščki pisanega marmorja obložen tlak: Iuv. γ) okrogel diskov kolut, disk: discus, quo ictus ab orbe cadas O. δ) tehtnična skledica, tehtnično torilce: instabilis natat (sc. libra) alterno depressior orbe Tib. ε) zrcalo: addidit et nitidum sacratis crinibus orbem, quo felix facies iudice tuta fuit Mart. ζ) neke vrste pávka, bóbnica (bobníca), tamburín (tympanum): Auct. ap. Suet. η) „kolut“, „krožec“, neka nam neznana okrogla riba: Plin.

ovínek virage moški spol , tournant moški spol , repli moški spol ; (reke, ceste) courbe ženski spol , boucle ženski spol , lacet moški spol ; (oster) coude moški spol ; (reke) méandre moški spol , détour moški spol (tudi figurativno)

brez ovinkov (figurativno) sans détours, franchement, ouvertement, en toute franchise, sans façon, tout droit, tout net; familiarno carrément, tout de go, sans ambages
cesta, reka dela ovinek la route, la rivière fait un détour
več ovinkov zapored virages moški spol množine successifs
na ovenku au tournant
napravili smo velik ovinek nous avons fait un long détour
nevaren ovinek virage (ali tournant) dangereux (ali en épingle à cheveux)
oster ovinek virage serré
po ovinkih par un chemin détourné, par une voie détournée, par des moyens détournés, en biaisant
pospešiti v ovinkih accélérer dans les virages
rezati ovinek prendre un virage à la corde

ovínek (-nka) m curva; svolta; voltata; tortuosità; ekst. giravolta, meandro:
oster ovinek una curva brusca
na poti domov narediti ovinek tornare a casa per la strada più lunga
cesta se v ovinkih spušča v dolino la strada scende in tornanti a valle
pren. reči kaj brez ovinkov dire qcs. senza ambagi; dire chiaro e tondo, senza preamboli, senza giri di parole
pren. po ovinkih indirettamente
pren. ogibati se koga v velikih ovinkih tenersi alla larga da qcn.
pren. hoditi po ovinkih farla lunga