Franja

ob-ligō -āre -āvī -ātum (ob in ligāre)

1. (z)vezati, navez(ov)ati, privez(ov)ati, obvez(ov)ati, zvez(ov)ati, zavez(ov)ati: obligatus corio Corn. zvezan v usnjeno vrečo, muscus (sc. articulis) obligatus Plin. navezan, Prometheus obligatus aliti H. uklenjen za orla, o. oculos Sen. ph., os Plin., Aesculapius primus vulnus obligavit Ci., o. crus fractum Pl., brachia T., venas T. podvezati, aliquem (vulnus alicuius) Ci., Suet., obliga, obsigna cito (sc. epistulam) Pl., surculum libro Varr. oviti.

2. metaf. obvez(ov)ati, zavez(ov)ati: Suet., Icti., o. aliquem sibi liberalitate Ci., hostes beneficio Ci., aliquem sponsione L., pignore fidem Cu. z zastavo se zavezati k zvestobi, militiae sacramento Ci. (vojaka) zapriseči, s prisego vezati, foedere obligatus L. vezan s pogodbo (z zavezo), o. se nexu Ci., unum vadem tribus milibus aeris L. zavezati na plačilo, obligabis me (sc. tibi) Plin. iun.; tako tudi obligari alicui obvez(ov)ati, zavez(ov)ati se komu: me tibi obligatum fore Ci. obvezan, zavezan, obligatam redde Iovi dapem H. za katero si se z obljubo zavezal, da jo boš dal = zaobljubljeno; z ut in cj.: obligor, ut tangam laenifera litora Ponti O. obvezan (prisiljen) sem; s sup.: obligati sunt interrogatum Amm.: occ.
a) (z)vezati = ovreti (ovirati), utesniti (utesnjevati): hoc iudicio districtus atque obligatus Ci.
b) zastaviti (zastavljati), v zastavo da(ja)ti, zadolžiti (zadolževati): fortunas suas Ci., praedia fratri Suet., bona sua pignori Icti. zastaviti, praedia obligata Ci. zastavljena, zadolžena (naspr. soluta), o. fidem L. besedo.
c) koga narediti (delati) krivega česa: ludos scelere Ci., aliquem scelere Ci., Suet.; pesn.: caput perfidum votis H. biti kriv neizpolnitve storjene zaobljube; pregrešiti se z neizpolnitvijo storjene zaobljube; med. in refl. zagrešiti, pregrešiti se (grešiti) zoper kaj, zagaziti, zaiti, zabresti v kaj, zapasti (zapadati) čemu, v kaj: obligari fraude impiā Ci., legum iudiciumque poenis Ci., superstitione Ci., obligare se furti Scaevola ap. Gell.

ob-sīgnō -āre -āvī -ātum (ob in signāre)

1. pečatiti, opečatiti, zapečatiti, podpečatiti: epistulam Pl., Ci. idr., anulo o. tabulas Pl., litteras anuli gemmā Cu., litteras publico signo Ci. listine z državnim pečatom; occ.
a) kako listino, obtožnico, oporoko idr. kot priča podpečatiti, svoj pečat pritisniti pod kako listino (prim. obsīgnātor): testamentum obsignavi cum Clodio Ci., tabulas Ci., cum aliquo contra aliquem o. litteras Ci. s kom podpisati (in podpečatiti) obtožnico zoper koga, kot sotožnik podati tožbo zoper koga; šalj.: testificari, tabellas obsignare velle Ci. (Pis. 69) hoteti pritegniti priče ter dati (narediti) pravilen, s podpisom in pečatom overjen zapisnik (o Epikurovem nauku, da bi se ga (ker mu je bil všeč) ne dalo preklicati in se mu odtegniti); od tod metaf.: tabellis obsignatis mecum agis Ci. ti me obravnavaš kakor na podlagi od prič podpečatenih listin, tria agri iugera pro amico ad aerarium o. Val. Max. zastaviti s podpisano in podpečateno listino.
b) stvari in pisma kakega obtoženca zapečatiti: Ci. (Verr. 2, 1, 50).

2. vtisniti (vtiskovati): formam verbi Lucr. da(ja)ti obliko besede, illud in his obsignatum rebus habere convenit (z ACI) Lucr. vtisniti si v glavo (v spomin), zapomniti si.

ob-stringō -ere -strinxī -strictum (ob in stringere)

1. zadrgniti (zadrgovati), zategniti (zategovati), zatez(ov)ati, zavez(ov)ati, zvez(ov)ati, privez(ov)ati, (z)vezati: Col., Amm. idr., collum meum laqueo Pl., collum homini Pl., follem ob gulam Pl., Amphitruonem collo hic obstricto traham Pl. popadel (zgrabil) sem ga za grlo, o. tauros aratro Val. Fl. vpreči, obstrictis aliis (sc. ventis) H. zapreti, zaprte držati (gre za zavezani meh, v katerem ima Eol zaprte vetrove). Klas. le

2. metaf.
a) obvez(ov)ati, zavez(ov)ati: L., Sen. ph., Suet. idr., o. aliquem legibus, foedere, officiis Ci., beneficii vinclis ali beneficio obstrictus Ci., beneficiis obstrictus C., o. civitatem iureiurando C., sacramento Cu. ali conscientia idoneos T. pridobiti sposobne ljudi, s tem da jim razkriješ svoje naklepe, Piso alii (sc. mulieri) matrimonio se obstrinxit T. Pizon se je poročil z drugo, foedere inter se obstringi T., religione obstringi gentili (z ACI) T. po tujem običaju prisegati; abs.: iureiurando obstringere (z ACI) C., T. s prisego zagotoviti (zagotavljati); s stvarnim obj.: clementiam obstringere crebris orationibus T. zavezati se na milosrčnost, zagotavljati svojo milosrčnost, alicui fidem suam o. Plin. iun., alicui fidem suam o. in aliquā re Plin. da(ja)ti komu besedo (glede česa), ea condicione, ne cui meam fidem obstringam Plin. iun. da ne prisežem nikomur = da nikomur ničesar ne obljubim zatrdno, ut fides regis beneficio aliquo obstringeretur Iust. da se zaveže kralj na zvestobo s kako uslugo.
b) zaplesti (zapletati), zamota(va)ti: nos nefario scelere C., aliquem pecuniā et stupro in omne flagitium T., nullā mendacii religione obstrictus C. ne da bi se zapletel v zlobno laž, obstrinxisti religione populum Ci. zaplel si narod v pregreho zoper svete stvari, tanto scelere obstrictum esse Ci. kriv biti tolikega zlodejstva, o. amicos aere alieno Brutus in Ci. ep. zakopati v dolgove, nakopati dolgove, aere alieno obstricti L. epit. v dolgove zakopani, zadolženi; refl.: o. se periurio L., scelere, parricidio Ci. okrivíti (obdolžiti) se (česa) = med. α) z dat.: eidem sceleri obstrictus est Lact. β) z gen.: furti obstringitur Masurius Sabinus. ap. Gell. — Od tod iz adv. komp. pt. pf.: obstrictius bolj dolžno (zavezano, obvezano): Aug.

ob-turbō -āre -āvī -ātum (ob in turbāre)

1. v nered spraviti (spravljati), (z)mešati, (z)mesti, (z)begati: equus … clamore territus (splašen) quosdam occurrentium obturbavit T., hostes denso agmine o. T.; occ.
a) (s)kaliti: proculcatione aquam Plin.
b) prevpiti, prekričati: obturbabatur militum vocibus T.; abs.: obturbabant patres T. so hrumeli zoper to; pass. brezos.: obturbatur, obstrepitur Plin. iun.

2. metaf. (z)motiti, v besedo seči (segati) komu: Pl., ne me obturba et tace Ter., necubi lectorem vel auditorem obturbaret vel moraretur Suet., quam (sc. solitudinem) non obturbavit Philippus Ci. ep. ni zmotil, ni prekinil; occ. omotíti (omótiti), omamiti (omamljati): me scriptio et litterae (pisanje in branje) non leniunt, sed obturbant Ci. ep.

ōdio m sovraštvo:
avere, concepire, covare, nutrire, portare, serbare odio per qcn. gojiti sovraštvo do koga, sovražiti koga
avere in odio qcn. koga sovražiti
essere, venire in odio a qcn. biti osovražen, zasovražen
odio di classe razredno sovraštvo
in odio a qcn., qcs. zoper koga, kaj; proti komu, čemu

odontītis -idis, f (gr. ὀδοντῖτις) bot. smetlika (Euphrasia odontites Linn.), rastl., ki pomaga zoper zobobol: Plin.

odpoved³ [ô] ženski spol (-i …)

1. delovnega razmerja, najemnega razmerja ipd.: die Kündigung; delna: Teilkündigung; figurativno die Aufkündigung
pisna odpoved das Kündigungsschreiben, der Kündigungsbrief
takojšnja odpoved/odpoved brez odpovednega roka fristlose Kündigung
… odpovedi/… za odpoved Kündigungs-
(pravno varstvo zoper odpoved Kündigungsschutz, vzrok za odpoved Kündigungsgrund, pravica do odpovedi das Kündigungsrecht)

2. časopisa, abonmaja, naročenega: die Abbestelung

odredit|ev ženski spol (-ve …) die Anordnung
odreditev pripora die Haftanordnung
pritožba zoper odreditev pripora die Haftbeschwerde
razlog za odreditev pripora der Verhaftungsgrund

offēnsa -ae, f (offendere)

1. spotik(anje), zadevanje, neprijeten dotik, poškodba: nullā dentium offensā Plin., sine offensā fricantium Sen. ph., sine offensa gustūs Col.

2. metaf.
a) neprijeten slučaj (primer, dogodek), neprijetnost, zoprnost, težava: et labaris oportet et arietes et cadas ...: per eius modi offensas emetiendum est … hoc iter Sen. ph.; occ. težava, slabost, slabo počutje, nerazpoloženje, napad kake bolezni: offensam sentire in cenā Cels., levibus offensis perstringi Sen. ph., sine offensā corporis animique consurgere Petr.
b) pregrešek, prekršek, prestopek, napaka, (raz)žalitev, zamera, nemilost: Vell., sine offensā edicti Icti. brez prekrška zoper edikt, offensas vindicet ense suas O. žalitve, Vitelius subitis offensis aut intempestivis blanditiis mutabilis T., offensas principum speculari T., sine offensā cum uxore vivere Plin. iun., res habet offensam Q. je žaljiva, in magnā offensā sum apud Pompeium Ci. zelo sva si v zameri s Pompejem, s Pompejem gojiva hudo zamero, offensas subire (pro aliquo) Plin. iun. v zamero priti, zameriti se.

ogrešénje s (ijek., ek.) pregrešitev, pregrešek: ogrešenje o što, o koga pregrešek zoper kaj, zoper koga

ogrešíti (-ím)

A) perf. (omadeževati dušo, vest) macchiare (la coscienza)

B) ogrešíti se (-ím se) perf. refl.
ogrešiti se zoper peccare contro, trasgredire qcs.

ogrešívati se ogrèšujēm se (ijek., ek.) pregreševati se, grešiti: ogrešivati se o što, o koga grešiti zoper kaj, zoper koga, nad kom

ogrijèšiti se ògriješīm se (ijek.), ogréšiti se ògrēšīm se (ek.) pregrešiti se: ogriješiti se o zakon, o prijatelja zoper prijatelja, nad prijateljem

okolj|e [ó] srednji spol (-a …)

1. die Umwelt (tudi živalstvo, zoologija, rastlinstvo, botanika, ekološko)
življenjsko okolje die Lebensumwelt
…okolja Umwelt-
(faktor der Umweltfaktor, kakovost die Umweltqualität, oblikovanje die Umweltgestaltung, obremenitev die Umweltbelastung, onesnaženje die Umweltverschmutzung, pogoji Umweltbedingungen množina, preučevanje die Umweltforschung, varstvenik der Umweltschützer, varstvo der Umweltschutz, vplivi Umwelteinflüsse množina, vprašanja Umweltfragen množina)
komisija za varstvo okolja die Umweltkommission
minister za okolje der Umweltminister
načrt ureditve okolja der Umweltplan
norma za kakovost okolja die Umweltqualitätsnorm
oškodovanost zaradi okolja Umweltschäden množina
ukrep za varstvo okolja die Umweltschutzmaßnahme
zakon o varstvu okolja das Umweltschutzgesetz, Umweltgesetz
kršitelj predpisov o varstvu okolja der Umweltsünder
kazniva dejanja zoper predpise o okolju die Umweltkriminalität
motnja, ki jo je povzročilo okolje die Umweltstörung
ki ga povzroča okolje umweltbedingt, umweltbezogen
ki stalno upošteva okolje [umweltbewußt] umweltbewusst
ki ne vpliva na okolje umweltneutral
ki ne prizadeva okolja umweltverträglich
škodljiv za okolje umweltschädlich, umweltfeindlich
ugoden za okolje umweltfreundlich
primeren okolju umweltgerecht
stabilen nasproti okolju umweltstabil

2.
(človekovo) okolje das Umfeld
politično okolje politisches Umfeld
socialno/družbeno okolje soziales Umfeld
socialno/družinsko okolje das Milieu
raziskovanje vplivov okolja die Milieuforschung
opisovanje okolja v književnosti: die Milieuschilderung
škoda, ki jo je prizadejalo okolje der Milieuschaden
od okolja prizadet mladostnik: milieugeschädigt
menjava okolja der Milieuwechsel

3. (najbližja okolica) die Umgebung

4. figurativno (strukture, specifične razmere) die -landschaft (univerzitetno Hochschullandschaft, televizijsko Fernsehlandschaft, tiskovno Presselandschaft, umetnostno Kunstlandschaft)

operare

A) v. tr. (pres. ōpero)

1. delati, izvršiti:
operare miracoli delati čudeže

2. med. operirati; izpeljati, izvesti operacijo:
operare qcn. d'urgenza koga nujno operirati

3. tekstil vtkati vzorce:
operare la seta tkati vzorce v svilo

B) v. intr.

1. delovati, biti dejaven:
operare contro qcn. delati proti komu, zoper koga
operare a favore di qcn. delati v korist koga, komu v prid
la ditta opera nel settore delle esportazioni podjetje dela v izvozu

2. delovati, učinkovati

3. voj. izvesti, izvajati operacije

C) ➞ operarsi v. rifl. (pres. mi ōpero)

1. (verificarsi) izvršiti se; dogoditi, dogajati se; priti, prihajati do:
si è operato in lui un radicale mutamento pri njem je prišlo do globoke spremembe

2. med. operirati se; dati se operirati; biti operiran

Opīmius 3 Opímij(ev), ime rim. plebejskega rodu, izmed katerega je najbolj znan L. Opimius Lucij Opimij, ki je kot pretor l. 125 osvojil Fregele, kot konzul pa l. 121 peljal oboroženo ljudstvo zoper Gaja Grakha; l. 119 cenzor, l. 114 poslanec k Jugurti, ki ga je podkupil; po vrnitvi v Rim je bil obsojen in pregnan: Ci., S., Vell. — Opīmia -ae, f Opímija, vestalka: L. — Kot adj.: basilica Opimia Varr. Opimijeva bazilika. — Od tod adj. Opīmiānus 3 Opímijev, opímijski: vinum Ci., Plin., Mart., Petr. (za časa konzulovanja Lucija Opimija je trta izvrstno obrodila).

oppūgnātrīx -īcis, f (fem. k oppūgnātor) napadalka, bojevnica zoper kaj: daemonum Aug.

oscillum -ī, n (demin. k os)

1. krinkica, maskica, podobica, voščena Bakhova podobica, kakršne so obešali na smreke ob mejah zoper uroke: et te, Bacche, vocant per carmina laeta, tibique oscilla ex alta suspendunt mollia pinu V., inferentes Diti non hominum capita, sed oscilla ad humanam effigiem arte simulata Macr., in sacellum Ditis arae Saturni cohaerens oscilla quaedam pro suis capitibus ferre Macr.

2. usteca, jamica sredi sočivja, iz katere raste klica: oscilla lupinorum Col.

osépnice med viruela f

cepljenje zoper osepnice vacuna f antivariólica

Otācilius 3 Otacílij(ev), ime rim. rodu, iz katerega so najbolj znani:

1. Otacilius Crassus Otacilij Kras, pompejevec: C.

2. Cn. Otacilius Nāsō Gnej Otacilij Nazon: Ci. ep.

3. T. Otacilius Crassus Tit Otacilij Kras, pretor l. 217; v letih 216—211 se je bojeval zoper Kartažane na Siciliji: L.

4. L. Otacilius Pilītus Lucij Otacilij Pilit, osvobojenec, retor, Pompejev učitelj: Suet.