Franja

Zadetki iskanja

  • перестраховывать, перестраховать znova zavarovati
  • пересушивать, пересушить znova sušiti, presušiti; preveč posušiti
  • пересчитывать, пересчитать/перечесть prešte(va)ti; znova prešte(va)ti, preračuna(va)ti
  • перетачать znova prešiti
  • перетолочь na drobno razbiti (vse); znova razbiti
  • перетягивать, перетянуть (pre)vleči; močno pritegovati, pritegniti; znova nabi(ja)ti (obroče); biti težji, več tehtati;
    п. на свою сторону vleči, potegniti na svojo stran, zase pridobiti;
    его мнение перетянуло njegovo mnenje je prevladalo
  • переустраивать, переустроить znova opremljati, na novo opremiti, preurejati, preurediti
  • переучивать, переучить znova (na)učiti, znova poučevati; z učenjem utruditi; preučenega napraviti
  • перечёрчивать, перечёрчить preris(ov)ati, znova (na)risati
  • перечесть1 znova prebrati
  • перечислять, перечислить znova prešte(va)ti, našte(va)ti; prenašati na novi račun, prenesti na novi račun;
    п. в запис армии prestaviti v rezervo
  • перечитывать, перечитать znova (pre)brati
  • Agis -idis, acc. -gin in -gim, m (gr. Ἆγις) Agis po zgledu Paris -idis, dor. moško ime. Znani so poseb. trije špart. kralji:

    1. Agid I., sin kralja Arhidama II., Agezilajev brat, vladal od l. 426 do 397: N.

    2. Agid II., sin kralja Arhidama III., vladal od l. 338 do 330; vzdignil se je nad Makedonce, a je padel z velikim delom svoje vojske v krvavi bitki zoper Antipatra: Cu. (z acc. Agin), Iust.

    3. Agid III., sin kralja Evdamide II., vladal od l. 244 do 240; hoteč znova uvesti Likurgovo ustavo, je propadel in bil po pravoreku eforov zadavljen: Ci. (z acc. Agim). Poleg teh kraljev še:

    4. neki Licijan: V.

    5. slab argovski pesnik: Cu.
  • Alcathous -ī, m (Ἀλκάϑοος) Alkatoj,

    1. Pelopov in Hipodamijin sin, ubil je leva, ki je raztrgal Megarejevega sina; Megarej mu je nato dal za ženo hčer Evehmo in z njo kraljevsko oblast v Megari. Alkatoj je znova sezidal mesto, ki so ga bili Krečani razrušili, od tod: urbs ali moenia Alcathoi O. = Alcathoē (gl. Alcathoē).

    2. Enejev svak in tovariš: V.
  • auf1 Präposition:

    1. na (auf den Tisch na mizo, auf dem Tisch na mizi; auf der Reise na potovanju, auf die Arbeit na delo, einladen auf eine Tasse Kaffee povabiti na kavo, auf Ihr Wohl na zdravje, auf diese Weise na ta način, aufs Haar gleichen biti na las podoben, auf Leben und Tod na življenje in smrt); auf einmal naenkrat

    2. v (auf die Schule v šolo, aufs Gymnasium v gimnazijo)

    3. proti (auf jemanden zu proti komu, auf die Nacht proti noči)

    4. do (auf die Minute pünktlich do minute točno, von ... auf do)

    5. za (Schlag auf Schlag udarec za udarcem, Unglück auf Unglück nesreča za nesrečo)

    6. po (auf deutsch po nemško, auf seinen Rat po njegovem nasvetu); aufs neue znova; auf Grund na osnovi; auf Morgen na svidenje jutri
  • aviser [avize] verbe transitif zagledati, opaziti; obvestiti, sporočiti (quelqu'un de quelque chose komu kaj); opozoriti; verbe intransitif premisliti (de o), odločiti; pobrigati se, poskrbeti za

    s'aviser priti na misel; opaziti (de quelque chose kaj)
    de quoi s'avise-t-il? kaj mu pade v glavo?
    je me suis avisé que j'avais oublié ... (nenadoma) sem opazil, da sem bil pozabil ...
    on ne s'avise jamais de tout nikoli ne moreš na vse misliti
    avisez-vous de recommencer poskusite začeti znova
    il est temps d'aviser čas je, da mislimo na to, se pobrigamo za to
    avisons au plus pressé poskrbimo za to, kar se najbolj mudi; uredimo najnujnejše
  • babica samostalnik
    1. (mati očeta ali matere) ▸ nagymama, mama
    ljubeča babica ▸ szerető nagymama
    draga babica ▸ kedves nagymama
    ljuba babica ▸ drága nagymama
    iti k babici ▸ nagymamához elmegy
    babica pripoveduje ▸ nagymama mesél
    babica razvaja ▸ nagymama kényeztet
    babica kuha ▸ nagymama főz
    babica peče ▸ nagymama süt
    počitnice pri babici ▸ vakáció a nagymamánál
    obisk pri babici ▸ látogatás a nagymamánál
    babica in dedek ▸ nagymama és nagypapa

    2. (pomočnica pri porodu) ▸ szülésznő, bábaasszony, bába
    vaška babica ▸ falusi bábaasszony, falusi bába
    porodniška babica ▸ szülésznő
    babica v porodnišnici ▸ szülésznő

    3. izraža naklonjenost (starejša ženska) ▸ néni, mami
    Na tribuni so sedeli plešasti gospodje in dobro ohranjene šarmantne gospe, da ne rečem babice.kontrastivno zanimivo A lelátón kopasz urak és jó karban lévő, elbűvölő hölgyek, hadd ne mondjam, mamik ültek.

    4. (začetnica česa) ▸ nagyi
    babica rokenrola ▸ rock'n'roll-nagyi, rock'n'roll-nagymama
    babica performansa ▸ előadóművészet nagyija
    Babica rokenrola Tina Turner bo šla znova na turnejo. ▸ Tina Turner, a rock'n'roll-nagyi ismét turnézni indul.
    Marina Abramović je v Beogradu rojena umetnica, ki velja za babico performansa. ▸ Marina Abramović belgrádi születésű művész, aki az előadóművészet nagyijának számít.

    5. zoologija Barbatula barbatula (riba) ▸ kövi csík
    Babica je talna riba, ki preždi podnevi skrita med kamenjem, kjer je zaradi svoje pisane telesne risbe izredno dobro prikrita. ▸ A kövi csík a kavicsos vízfenéken rejtőzködő halfaj, mely napközben a színezete miatt alig észrevehető.
  • bankir samostalnik
    1. (kdor se ukvarja z bančništvom) ▸ bankár
    centralni bankirji ▸ központi bankár
    investicijski bankir ▸ befektetési bankár
    švicarski bankir ▸ svájci bankár
    vpliven bankir ▸ befolyásos bankár
    pohlepen bankir ▸ kapzsi bankár
    ameriški bankir ▸ amerikai bankár
    Beograd gosti srečanje bankirjev z vsega sveta. ▸ Belgrád ad otthont a világ minden részéről érkező bankárok találkozójának.

    2. v množini (banka) ▸ bankár
    Bankirji vedno znova na veliko posojajo denar, kar se je v začetku devetdesetih let zgodilo tudi v Švici. ▸ A bankárok újra és újra magas kölcsönöket adnak, ahogy ez Svájcban is megtörtént az 1990-es évek elején.

    3. (bančni uslužbenec) ▸ banki alkalmazott
    Bančna kartica, za katero so mi bankirji zagotovili, da dela vsepovsod, pa v Paragvaju vseeno ne. ▸ A bankkártya, amellyel kapcsolatban a banki alkalmazottak arról biztosítottak, hogy mindenhol működik, Paraguayban mégsem használható.
  • battle1 [bǽtl] samostalnik
    bitka, boj

    to do battle bojevati, vojskovati se
    the battle of the books znanstvena diskusija
    drawn battle neodločena bitka
    to give battle napasti
    above the battle nepristranski
    to have the battle zmagati
    that's half the battle to je že polovica uspeha, to je ugodno
    to come unscathed out of the battle izmazati se iz neprijetnosti
    to fight one's battles over again znova doživljati preteklost
    to fight s.o.'s battles for him spuščati se v prepir za drugega
    battle royal hud prepir, boj na življenje in smrt
  • beau ali bel, belle [bo, bɛl] adjectif lep, čeden, zal, krasen; stasit, postaven; izvrsten; dober; eleganten, čedno oblečen; veder, jasen (vreme)

    tout beau! kar, le počasi!
    de plus en plus beau vedno bolje, lepše
    de plus belle znova, še močneje
    un beau jour nekega (lepega) dne
    le beau sexe lepi spol, ženske
    un bel âge lepa, visoka starost
    une belle main (figuré) lepa pisava
    la mer est belle morje je mirno
    à la belle étoile na prostem, pod milim nebom
    pour les beaux yeux de quelqu'un nesebično, iz nesebičnosti
    le beau monde odlična, fina družba
    un beau monsieur lepo oblečen, fin gospod
    bel esprit duhovit, bistroumen človek
    belle plume (figuré) sijajen pisatelj
    un beau joueur igralec, ki zna izgubljati brez jeze
    en voilà une belle demande! kakšno bedasto vprašanje!
    la belle affaire! prava reč!
    un bel égoïste velik sebičnež
    belle gifle féminin krepka klofuta
    beau papier (commerce) prvovrsten papir
    (ironično)

    de belles paroles lepe, prazne besede
    bel et bien nedvomno, gotovo
    tout cela est bel et bien, mais ... vse to je dobro in lepo, toda ...
    au beau milieu (de) prav v sredini, sredi
    avoir beau faire quelque chose zaman kaj delati
    vous avez beau rire vi se lahko smejete
    avoir beau jeu z lahkoto kaj doseči, v čem uspeti
    il y a beau temps de cela lep čas, dolgo je že od tega
    l'avoir belle imeti ugodno priložnost
    s'arrêter au beau milieu de la route ustaviti se prav sredi ceste
    j'en apprends de belles lepe stvari izvem, slišim
    vous me la baillez belle (figuré) norčujete se iz mene
    en conter, en dire de belles à quelqu'un natvesti komu kaj
    dévorer, manger à belles dents hlastno, pohlepno jesti
    être dans de beaux draps biti v stiski, v zadregi, v slabem položaju
    il n'est pas beau (de dire ...) ne spodobi se (reči ...)
    l'échapper belle za las, srečno pete odnesti
    en dire de belles sur quelqu'un (ironično) lepe stvari o kom pripovedovati
    il fait beau lepo (vreme) je
    il fait beau (de savoir) prijetno, tolažilno, razveseljivo je (vedeti)
    cela te fera une belle jambe lep kos boš prišel naprej s tem
    se faire beau lepo se obleči
    il s'est fait beau lepo se je oblekel
    il en fait de belles (familier) lepe (stvari) počenja, neumnosti dela, pošteno ga lomi
    la manquer belle zamuditi ugodno priložnost
    mourir de sa belle mort umreti naravne smrti
    présenter quelque chose sous un beau jour prikazati kaj v lepi, ugodni luči
    voir tout en beau videti vse skozi rožnata očala