Franja

pregradn|i (-a, -o) (predelni) Trenn- (stena die Trennwand), Scheide- (zid die Scheidemauer, pločevina das Scheideblech)
pomorstvo pregradna stena die Schotte

prelúknjati trouer, percer, perforer, transpercer , (prerešetati) cribler ; (vozni listek) poinçonner

preluknjati desko percer une planche
preluknjati obleko, zid trouer un vêtement, un mur

prensa ženski spol stiskalnica; tiskarna; tiskovine; tisk; dnevni tisk, dnevniki

prensa diaria, prensa periódica dnevni tisk
prensa de imprenta, prensa para imprimir tiskarska stiskalnica
prensa difamatoria revolverski tisk (listi)
prensa hidráulica hidravlična stiskalnica
prensa manual, prensa de mano ročna stiskalnica
prensa rotativa rotacijska stiskalnica
libertad de la prensa svoboda tiska
dar a la prensa v tisk dati
estar en prensa biti v tisku
meter en prensa a alg (fig) koga ob zid pritisniti, v kozji rog ugnati

preplézati (-am) perf.

1. scavalcare:
preplezati zid scavalcare il muro

2. alp. scalare, valicare:
preplezati smer scalare una via

3. ekst. superare:
preplezati klanec superare la salita

prestrezn|i [é] (-a, -o) za sneg, vodo ipd.: Auffang- (nasip der Auffangdamm, objekt das Auffangwerk, zid die Auffangmauer, kotlina das Auffangbecken)

preusmerjevaln|i (-a, -o) Umlenk- (kolut die Umlenkrolle)
preusmerjevalna ročica der Umlenker
gradbeništvo, arhitektura Ablenk-, Leit- (nasip der Ablenkdamm, Leitdamm, zid die Ablenkmauer)

prick¹ [prik] samostalnik
zbodljaj, pik; bodica, trn
tehnično šilo, dolbilo
figurativno zbadanje (vesti), ostra bolečina
vulgarno penis

to kick against the pricks siliti z glavo skozi zid

pritískati (-am) | pritísniti (-em) imperf., perf.

1. premere; schiacciare; gravare, gravitare:
pritisniti na gumb premere il bottone
lok pritiska na stebre l'arco grava sui pilastri
pritisniti na zavore schiacciare il freno

2. stringere:
pritiskala je otroka na prsi si stringeva il bambino al petto

3. pren. premere; serrare; spingere:
pritiskati na koga z davki premere, stangare qcn. con le imposte
pritisniti na sovražnika serrare da vicino il nemico
pritisniti naprej, noter spingere avanti, dentro

4.
pritiskati, pritisniti na premere su, esercitare pressioni su, sollecitare qcn.
pritiskali so nanj za plačilo premevano su di lui perché pagasse

5. pren. incalzare:
draginja že dolgo pritiska il carovita incalza da tempo
mraz, vročina pritiska incalza il freddo, il caldo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
leta že pritiskajo, so pritisnila gli anni si fanno già sentire
pren. pritiskati na kljuke sollecitare aiuto, protezione
pren. pritiskati ob tla deprimere
vsake četrt ure ga pritisne (na potrebo) ogni quarto d'ora deve andare a orinare, andare in bagno
šol. pritisniti cvek dare un bel cinque
pritisniti komu eno okoli ušes mollare, affibbiare un ceffone a qcn.
pog. pritisniti fotografare, scattare una foto
pritisniti komu ... let comminare a qcn. una pena di... anni di prigione
pren. pritisniti na drugačno struno toccare un'altra corda, cambiare musica
pritisniti koga ob zid mettere qcn. con le spalle al muro, mettere, stringere qcn. alle corde
pritisniti glasneje cantare più forte
pren. malo pritisniti darsi da fare, sforzarsi
pritisniti koga na srce abbracciare qcn.

privŕtati (-am) perf. forare, perforare, trapanare, trivellare:
privrtati skozi zid perforare il muro

prō-mineō -ēre -minuī (prim. im-mineō, mons)

1. (naprej ali kvišku) moleti, štrleti, strčati, gledati iz česa, izstopati: Mel., Plin. iun. idr., collis prominet in pontum O., collis prominens L., Phaselis (sc. promunturium) prominet in altum L., prominentes orae T.; occ.
a) o telesnih delih in osebah: Plin., Mart., Cl. idr., prominent ungues numquam recisi Cu., prominet rostrum O., comae prominent hirtae Cu., coma prominet (visi) in vultus O., prominere ex lectica Sen. rh., prominere ore H. z obrazom moleti, gledati (iz zemlje), pectore nudo prominentes (sc. de muro) C. sklanjajoče se, sklonjene (čez zid), prominens a cetera acie cuneus L., vulgus prominet ex celsis tectis Stat. gleda dol z visokih streh.
b) o stvareh: coma (listje) prominet Algido H. moli kvišku (se vzdiguje) nad Algid, utrimque prominentibus gibbis Amm.

2. metaf. sezati: maxima pars eius (sc. gloriae) in memoriam ac in posteritatem prominet L., quae (sc. iustitia) … foras tota prominet Ci. se (po)kaže. — Od tod adj. pt. pr. prōminēns -entis moleč, štrleč, izstopajoč: barba Sen. ph. sršeča, oculi Plin. izbuljene (naspr. conditi udrte), cauda prominentior Plin.; subst. n: in prominenti litoris T. na jeziku (štrlini), prominentia montium T. obronki, predgorja, razrastki, nosovi; adv. prōminenter kvišku (moleče), visoko: clunibus prominentius sublevatis Cael., paulo prominentius a cetero corpore sublevato (sc. capite) Cael., prominentius a lecto producendus (sc. est) aeger Cael.

protihrupn|i [ó] (-a, -o) lärmschluckend, Schallschutz-, Lärmschutz- (zaščita der Schallschutz, Lärmschutz, nasip der Schallschutzwall, Lärmschutzwall, zid die Lärmschutzwand)

raie [rɛ] féminin

1. raža (morska riba)

2. črta, proga; preča (na glavi)

raie médiane, à gauche preča v sredini, na levi strani
tissu masculin à raies progasta tkanina
faire une raie sur un mur napraviti črto na zid

refractario uporen, trmast

arcilla refractaria nezgorljiva glina
ladrillo refractario nezgorljiva opeka
muro refractario požarni zid

rehausser [rəose] verbe transitif zvišati, dvigniti (glas); poudariti, privesti do veljave, stopnjevati, povečati

se rehausser povečati se, uveljaviti se
rehausser un mur zvišati zid
rehausser son prestige povečati svoj prestiž
cette robe rehausse sa beauté ta obleka poudarja, stopnjuje njeno lepoto

rencontrer [rɑ̃kɔ̃tre] verbe transitif srečati (tudi sport), naleteti na, zadeti ob; dobiti pod roke

se rencontrer srečati se, sniti se, sestati se, seznaniti se; trčiti; stekati se (dve reki); figuré najti se, dogoditi se, primeriti se; spopasti se, dvobojevati se; figuré biti istega mnenja
rencontrer des difficultés naleteti na težave
il a rencontré fortuitement un ami slučajno je srečal nekega prijatelja
rencontrer juste zadeti žebljico na glavico, dobro pogoditi
rencontrer de l'oppasition, de l'incompréhension naleteti na nasprotovanje (odpor), na nerazumevanje
cela ne se rencontre pas tous les fours to se ne sreča, dogaja vsak dan
son regard rencontra le mien najina pogleda sta se srečala, spogledala sva se
il recula et rencontra le mur umaknil se je nazaj in zadel ob zid
notre projet a rencontré une violente opposition naš predlog je naletel na hud odpor
deux voitures se sont rencontrées à un croisement dva avtomobila sta trčila na križišču
les grands esprits se rencontrent veliki duhovi imajo iste ideje
nous nous sommes, déjà rencontrés midva (mi) sva (smo) se že srečala (srečali), se že seznanila (seznanili)
s'il se rencontrait des obstacles imprévus če bi se pojavile nepredvidene zapreke
il n'y a que les montagnes qui ne se rencontrent pas (figuré) že nanese, da se srečajo najbolj oddaljene si osebe

renforcer [rɑ̃fɔrse] verbe transitif ojačiti; figuré povišati, zvišati; verbe intransitif postati močnejši; izboljšati se (v svojih storitvah); ojačiti se

renforcer un mur, un pied de bas ojačiti zid, stopala pri nogavici
renforcer une équipe (sport) okrepit moštvo
renforcer la paix, renforcer quelqu'un dans son opinion okrepiti mir, okrepiti koga v njegovem mnenju

rennen (rannte, gerannt) teči, dirjati, beginnen: steči, weg: oddirjati; dauernd (ins Kino/zum Arzt) rennen stalno letati/tekati (v kino/k zdravniku); jemanden über den Haufen rennen prekucniti/podreti na tla; sich die Füße wund rennen obrusiti si pete; an/gegen etwas rennen zaleteti se v, figurativ zaleteti/zaletavati se v; mit dem Kopf gegen die Wand rennen zaletavati se z glavo ob zid; einen Gegenstand in etwas: zadreti v (sich si)

repāgulum -ī, n (repangere)

1. prečnica, zavor(nic)a, ovira, pregrada, zapreka: igitur cum equites nihil praeter fugae circumspectantes praesidia vidisset longius Caesar, concito equo eos velut repagulum quoddam cohibuit Amm.

2. pl. (ker sta bili vselej po dve)
a) prečki, prečnici, prečnika, vtaknjena v podboje ali vereje ali namesto teh v zid, da so z njima zapirali vrata, zato od tod zatična prečnika, (vratna) zapaha: Pl., Ap., Amm. idr., in templo Herculis valvae clausae repagulis subito se ipsae aperuerunt Ci., solis equi pedibus repagula pulsant O.
b) dvojna prečnica, ograda, zapreka, pregrada, pregraja na tekališču, da konji niso mogli uhajati: O., Lucan., Sil., Ven.

3. metaf. zapah, zavora, zapora, omejitev: ille transversā mente mi hodie tradidit repagula, quibus ego iram omnem recludam Enn., omnia repagula pudoris officiique perfringere Ci.

4. škripec pri metalnici: repagula, quibus incorporati sunt funes, explicantes Amm.

répercuter [repɛrküte] verbe transitif, physique odbi(ja)ti

se répercuter odbijati se; figuré prenesti se, reagirati (sur na)
le mur répercute le son zid odbija zvok
le tonnerre se répercute dans la montagne grom se odbija, odmeva v gorah
l'augmentation des tarifs ferroviaires se répercute sur le prix des marchandises povišanje železniških tarif reagira, vpliva na ceno blaga

ressuer [rəsɥe] verbe intransitif znova ali zelo se potiti; technique oddajati svojo vlago, potiti se; technique odtapljati se (o kovinah)

ce mur ressue ta zid se poti