Franja

edícija edition

prva edícija original edition
delo je zdaj doživelo 10. edícijo the work has now run into ten editions

edínokrat only once, only one time

zdaj edínokrat te prosim I'm only asking you this once

Elaver -eris, n Elaver, pritok reke Loare (zdaj Allier): C.

Eleusīn -sīnis, acc. -sīnem Ci., L., -sīna Plin., -sin Front., f (Ἐλευσίν) Elevzina,

1. mesto v Atiki (zdaj Elevsís), kraj tajnega Demetrinega bogoslužja („elevzinski misteriji“): Ci., L., O., Plin., T. idr. Od tod adj.
a) Eleusīnus 3 elevzinski: Lact., mater (= Ceres) V., sacra Iust.
b) Eleusīnius 3 (Ἐλευσίνιος) = (lat. obl.) Eleusīnus: sacra: Suet., Gell; subst. Eleusīnia -ōrum, n Cererin praznik: Gell., Tert.

2. kraj v Egiptu: L.

Elōrus (Helōrus) -ī, m (Ἔλωρος, Ἕλωρος, zdaj Tellaro) Elor (Helor), reka na vzhodni obali Sicilije: V., Sil.; ob njenem ustju mesto Elōrus (Helōrus) -ī, f (Ἔλωρος, Ἕλωρος) Elor (Helor): L., Plin. Od tod adj. Elōrius (Helōrius) 3 elorski (helorski): Helloria Tempe O. helorska dolina; subst. Elōrīnī (Helōrīnī) -ōrum, m Elorijci (Helorijci), preb. (h)elorskega mesta: Ci.

Ēmerita -ae, f (Ἠμερίτα) Emerita, mesto v Luzitaniji, Avgustova vojaška naselbina (zdaj Mérida): Mel., Plin., popolno: Augusta Emerita: Plin. Od tod adj. Ēmeritēnsis -e, iz Emerite ali v Emeriti: conventus Plin.; subst. Ēmeritēnsēs -ium, m Emeričani, preb. mesta Emerite: T.

Emporiae -ārum, f (gr. Ἐμπορίαι) Emporije (zdaj Ampurias), fokajsko trgovsko mesto na severovzhodu Španije: L., Mel., Plin., Sil. Od tod preb. Emporītānī -ōrum, m Emporičani: L.

Enīpe͡us -peos, lat. -peī, voc. -pe͡u, m (Ἐνιπεύς) Enipej,

1. velika reka v Tesaliji (zdaj Enipévs), ki se izliva v reko Apidan in s to v Penej: V., O., Plin., Lucan., Val. Fl.; pooseb. kot bog te reke: O., Pr.

2. rečica v Pieriji, ki izvira na Olimpu: L.

3. ime rimskega mladeniča: H.

Epidauros -ī, f (Ἐπίδαυρος) Epidaver,

1. mesto v Argolidi ob Saronskem zalivu z znanim Asklepijevim svetiščem: Ci., L., Mel., Plin.; znamenito tudi po konjereji: domitrix Epidaurus equorum V.

2. mesto v Dalmaciji (zdaj Dubrovnik): Auct. b. Alx. — Soobl. Epidaurum -ī, n: Plin.

3. Epidauros Limēra Lačni Epidaver (po drugih Epidaver z dobrimi pristanišči), trdnjava v Lakoniji: Plin. — Od tod adj. (k 1.) Epidaurius 3 epidavrijski: litora, tellus O., deus Pr., serpens H., tudi Epidauricus 3: Mel.; subst. Epidaurius -iī, m Epidavrijec, t.j. Asklepij: O.; pl. Epidauriī -ōrum, m Epidavrijci: Mel., isti tudi Epidauritānī -ōrum, m: Hier., epidavrijski preb.

Eporedia -ae, f Eporedija (zdaj Ivrea), ok. l. 100 ustanovljena rimska naselbina v transpadanski Galiji: Vell., Plin., T.

erst šele; (zuerst) najprej; nur erst ... ko bi le ...; verstärkend: (kaj) šele (er ist geizig, und erst seine Frau skop je, kaj šele njegova žena); erst recht zdaj šele, zdaj zanalašč; erst einmal najprej, potem ko

Ēsquilius 3 (ex in colere, prim. inquilīnus) predmesten, zunajmesten: mons Esquilius O. Eskvilinski grič z dvema vrhovoma, Kajspijem (Caespius) in Opijem (Oppius), severozahodno od rimskega mesta znotraj Servijevega obzidja (zdaj Sta. Maria maggiore). Subst. Ēsquiliae (slabše Ēxquiliae) -ārum, f Eskvilije, zunanje mesto ali vas na Eskvilinskem griču, vodnato in hladno: Varr., Ci., O., Suet., collis Esquiliarum L., Ēsqu. salubres H., atrae (prim. v nadaljevanju campus Esquilinus) H., aquosae Pr., gelidae Iuv. Od tod adj.

1. Ēsquiliārius 3 Eskvilijski: collis Esquiliarius (po drugih Esquiliarum) L.

2. Ēsquilīnus 3 Eskvil(ij)ski (eskvilijski): Varr., porta L., T., campus Ci., Suet. poljana ob Eskvilijah, sprva rimsko pokopališče, pa tudi morišče, od tod Esquilinae alites H. eskvilinski vrani, krokarji, veneficium H. iz mrtvaških kosti. Mecenat je pozneje dal tam zgraditi krasno palačo in spremenil ves kraj v čudovit vrt: H.; subst. Ēsquilīna -ae, f (sc. porta) Eskvilijska vrata: Ci.

ēssere^*1

A) v. intr. (pres. sono)

1. biti, obstajati:
Dio è Bog je
Dio non è Boga ni
bisogna prendere la vita com'è življenje je treba jemati tako, kot je
non ci (vi) sono uomini perfetti popolnih ljudi ni

2. živeti:
c'era una volta živel je nekoč
Carlo Rizzi del fu Giuseppe pravo Karlo Rizzi, sin pokojnega Jožefa

3. biti, zgoditi se:
sarà quel che sarà kar bo, pa bo
che sarà di me? kaj bo z mano?
che ne è stato di Pietro? kaj se je zgodilo s Petrom?

4. biti, priti:
fra due ore siamo in città v dveh urah smo v mestu
un attimo e sono da lei samo trenutek, prosim, pa bom pri vas
ci siamo! zdaj pa zares! tu smo!
ci sei? pren. pog. jasno?

5. biti; nahajati se, živeti v:
allora, sei del numero anche tu? no, ali greš zraven?
essere al sicuro biti na varnem
essere nei guai biti v škripcih
siamo alle solite! pa smo spet tam!
essere altrove pren. biti raztresen, biti odsoten
che ora è? koliko je ura?
da qui a casa ci sono due chilometri od tod do doma sta dva kilometra

6. biti (kot kopulativni glagol):
la balena è un mammifero kit je sesalec
come se niente fosse meni nič tebi nič

7. pog. tehtati:
il pane è un chilo kruha je kilogram, kruh tehta en kilogram; pog. stati:
quanto è in tutto? sono circa diecimila lire koliko je (znese) vse skupaj? približno deset tisoč lir bo

B) (v raznih predložnih zvezah)

1. (s predlogi in, di, da za označevanje pripadnosti, izvora, snovi)
essere in buono, in cattivo stato biti v dobrem, slabem stanju
essere in gran numero biti v velikem številu
essere in forse, in dubbio biti v dvomu
se fossi in lui če bi bil na njegovem mestu
essere di cattivo umore biti slabo razpoložen
essere di turno biti na vrsti
essere di Trieste biti iz Trsta
questo non è da voi to vam ni podobno
essere di ritorno vračati se
essere da più, da meno več, manj veljati

2. (s predlogom da, a označuje nujnost, možnost, koristnost česa)
è difficile da spiegare, è difficile a spiegarsi težko je to razložiti
è facile da dire, è facile a dirsi lahko je to reči
non c'è nulla da dire ni kaj reči
c'è da piangere človek bi se zjokal

3. (s predlogom per in z nedoločnikom glagola označuje skorajšnje dejanje)
siamo per lasciare la città na tem smo, da zapustimo mesto

4. (s predlogom per omejuje vrednost izraza, ki sledi)
per essere direttore è molto democratico za direktorja je zelo demokratičen
per essere intelligente, lo è inteligenten je, ni kaj

5. v. intr. impers.
è caldo, freddo toplo je, mrzlo je
è come tu dici tako je, kot praviš
beh, sa com'è no, saj veste, kako je s takimi stvarmi

estar* biti, stanovati, nahajati se, počutiti se; tikati se, zadevati; pristojati; razumeti

estar en casa biti doma
estar bueno (bien) dobro se počutiti
estar mal slabo se počutiti
estoy mejor bolje mi gre
¿cómo está V.? ¿qué tal está V.? kako se imate?
estar a sus anchas prijetno se počutiti
estar a oscuras niti pojma ne imeti (o)
estar de más, estar de sobra biti odveč(en)
¡está bien! že dobro! bomo že videli!
estar verde biti nezrel
estar de ver biti zanimiv
eso le está a él to je njegova stvar, to se njega tiče
¡está de Dios! to je v božjih rokah
el traje le está bien obleka mu dobro pristoja
¿está V.? razumete? ste razumeli?
ya estoy zdaj razumem, sedaj mi je jasno!; sem že gotov
¿estamos? smo razumeli? ali nimam prav?
¡ya está! gotovo! končano!
¡está la comida! jed je servirana!
estar leyendo (v tem trenutku) brati
estar agonizando umirati
la coche tiene que estar llegando avto mora vsak hip priti
¡lo estoy viendo! to je jasno!
está probado dokazano je
el alumno está examinado učenec je (že) izprašan
estar acostado ležati
estar derecho, estar de pie stati (stojim)
estar sentado sedeti
las patatas están a tres pesetas krompir je po tri pesete
las dos están a caer ura bo vsak čas bila dve
estar a matar (con) biti v smrtnem sovraštvu (z)
estar a todo na vse paziti, vso odgovornost prevzeti
estar a punto biti pripravljen, biti gotov (jed)
estamos a tiempo imamo (ravno) še čas
estoy con él stanujem pri njem
enseguida estoy con V. takoj sem Vam na voljo! le malo potrpljenja, prosim!
estoy mal con él skregan sem z njim
estoy con fiebre imam vročino
estar con las manos vacías sem brez dela
estar de partida biti pripravljen za odhod
estar de viaje biti na potovanju
estar de aprendiz bili vajenec
estar de parto biti na porodu
estar de 5 meses biti v 5. mesecu (nosečnosti)
estar de pega smolo imeti
estar de suerte srečo imeti
estar de luto žalovati
estar en todo vse vedeti
estar en sí biti pri sebi, biti pri (zdravi) pameti
estoy en eso (en esto) resno mislim na to, uvidim to
estar para morir umirati
estoy para marcharme nameravam odpotovati
no estoy para bromas nisem razpoložen za šale, ne poznam šale
estar por alg. držati s kom
estoy por decir que skoraj bi rekel, da ...
está por ver bomo (šele) videli, to (še) ni gotovo
estar sin blanca imeti prazne žepe
estar sobre sí obvladati se; oprezen biti
estar sobre uno (neprestano) siliti v koga
estar sobre aviso oprezen biti, varovati se
está que brama besen je
estarse con los brazos cruzados stati prekrižanih rok
estarse muriendo umirati
¡estáte quieto! bodi miren! mir!

Etrūria -ae, f Etrurija, italska dežela (zdaj Toskana): Varr., Ci., N., V., T. idr.; met. = Etruščani (preb.): Etruriae animos (srce) reconciliare L. Od tod adj. Etrūscus 3 etrurski, etruščanski: Varr., Suet., Gell., disciplina Ci. ep., Plin., chartae Ci., litus H., Mel., mare H., L. Tirensko morje, Etrusca Porsenae manus H., bellum L. z Etruščani, gens O., aurum Iuv., zlat etruščanski amulet; subst. Etrūscī -ōrum, m Etruščani: Ci., L., T., Iust., Fl.

Euboea -ae, f (ἡ εὔβοια νῆσος, otok z izobiljem govedi) Evboja, otok v Egejskem morju (zdaj Euboia): N., L., O., T., Fl. idr. Od tod adj.

1. Euboïcus 3 (Εὐβοϊκός)
a) evbojski: sinus L., Pr., cautes (= rt Kafarej) V., Euboicae Cumarum orae V. (Kume so evbojska naselbina), Cumani ab Chalcide Euboica trahunt L., Euboicae civitates L., gentes Cu., Euboicae undae O., Val. Fl., scopulus Amm.
b) Evboji nasproti ležeč (stoječ): Euboicum litus Pr. ali Aulis Euboica O., Euboica Anthedon O.; od tod tudi: Euboicus cultor aquarum (= morski bog Glavk iz Antedona) O.
c) pesn. = kumski (ker so Kume evbojska naselbina): Euboica urbs O. kumsko mesto, Kume, recessus Lucan.; met.: carmen O. rek kumske Sibile.

2. Euboeus 3 evbojski: plebes Eub. Stat.

3. Euboïs -idis, f (Εὐβοΐς) evbojska = kumska: tellus Eub. Stat., kumska okolica.

fabārius 3 (faba) bobov: Ca. Kalendae fabariae = Iuniae (meseca junija namreč dozori bob, ki so ga rabili za žrtvovanje): Macr.; subst.

1. Fabāria -ae, f (insula) Bobov otok (zdaj Borkum): Plin. (ki govori tudi o več Bobovih otokih).

2. fabāriī -ōrum, m bobojedci: Isid.

Fabricius 3 Fabricij(ev), ime rimskega rodu iz herniškega Aletrija. Najbolj znan je C. Fabricius Lúscinius Gaj Fabricij Luscin, ki se je ok. l. 306 preselil iz Aletrija v Rim, kjer je bil dvakrat konzul (l. 282 in 278); uspešno se je vojskoval s Pirom in Samniti. Sloveč po zmernosti in zadovoljnosti v uboštvu in kot cenzor strog do rastoče pohlepnosti po srebru je postal vzor starorimske poštenosti: Ci., L. epit., Val. Max., Iuv., Fl., Gell. Od tod Fabriciī možje, kakršen je bil Fabricij: Ci., Sen. rh., Lucan. — Kot adj. fabricijski, Fabricijev: Fabricius pons, most, ki veže Eskulapov otok z rimskim mestom (zdaj Ponte di quattro capi): H. — Od tod Fabriciānus 3 fabricijski, Fabricijev: venenum Ci.

Faesulae -arum f Fézule, zdaj Fiésole, etrursko mestece severovzhodno od Firenc: Ci., S., L., Plin., Fl. — Soobl. Faesula -ae, f Fezula: Sil. Od tod adj. Faesulānus 3 fezulski: ager Ci., S. Subst. Faesulānus -ī, m Fezulec: S.

Faleriī -ōrum, m Faleriji, etrursko mesto severno od Rima ob Flaminijevi cesti (zdaj razvaline pri mestu Civita Castelana): L.