Franja

zdravljenj|e srednji spol (-a …) medicina die Therapie, die Behandlung, die Kur; (zaposlitveno Beschäftigungstherapie, dolgoročno Langzeitbehandlung, klimatsko Klimatherapie, obvezno pravo, medicina Zwangsheilung, Zwangsbehandlung, serumsko Serumbehandlung, skupinsko Gruppentherapie, vročinsko Fiebertherapie, raka Krebsbehandlung, s kisikom Sauerstofftherapie, Sauerstoffbehandlung, s paro Dampfbehandlung, s šokom Schocktherapie, Schockbehandlung, v začetnem/zgodnjem stadiju Frühbehandlung, z depojem Depotbehandlung, z elektrošokom Elektroschockbehandlung, z inhalacijami Inhalationskur, z mineralno vodo Brunnenkur, z mrazom/ledom Kältebehandlung, z mrzlo vodo Kaltwasserbehandlung, zob Zahnbehandlung); die Heilbehandlung, das Heilverfahren; po posegu, kemoterapiji: die Nachkur, die Nachsorge
uspešno zdravljenje der Heilerfolg
zdraviliško zdravljenje die Heilkur, der Kuraufenthalt
zgodnje zdravljenje die Früherfassung
zdravljenje v bolnišnici der Krankenhausaufenthalt, die stationäre Behandlung
stroški zdravljenja množina Behandlungskosten množina, Heilungskosten
zaradi zdravljenja zu Heilzwecken
biti na zdravljenju in Behandlung sein

zlat (-a, -o) golden, aus Gold; figurativno golden; figurativno človek: goldig; po barvi: goldfarben, goldfarbig, golden; lasje: goldblond; Gold- (frank der Goldfrank, nakit der Goldschmuck, okvir der Goldrand, odtenek der Goldton, zob der Goldzahn, bronca die Goldbronze, klavzula die Goldwertklausel, Goldklausel, krona die Goldkrone, medalja die Goldmedaille, mrzlica das Goldfieber, nit der Goldfaden, osnova die Goldbasis, parmena agronomija in vrtnarstvo die Goldparmäne, prevleka die Goldkrone, rezerva die Goldreserve, ruda das Golderz, valuta/veljava die Goldwährung, verižica die Goldkette, zalivka die Goldplombe, žica der Golddraht, kritje die Golddeckung)
zlata sredina die goldene Mitte
zlato pravilo die goldene Regel
zlato runo das Goldene Vlies
zlato tele das goldene Kalb
zlate niti množina das Fadengold
figurativno rana ura zlata ura Morgenstunde hat Gold im Munde
roditi se z zlato žlico v ustih mit einem silbernen/goldenen Löffel im Mund geboren sein

zlát (-a -o) adj.

1. d'oro; aurifero; aureo:
zlati rudnik miniera d'oro
zlati pesek sabbia aurifera
zlata kovina oro, metallo biondo
ekon. zlate rezerve riserve auree
zlat prstan anello d'oro
šport. zlata kolajna, medalja medaglia d'oro
pog. zlat zob dente d'oro

2. color oro, d'oro; ekst. aureo, biondo:
zlate nitke fili d'oro
zlati lasje chioma bionda
zlato klasje le bionde spighe, le spighe dorate

3. (ki predstavlja petdeseto obletnico) d'oro:
zlata poroka nozze d'oro

4. (zelo dober, dobrosrčen) buono, ottimo, dal cuore d'oro:
imeti zlate starše avere genitori dal cuore d'oro

5. pren. (zelo dragocen) aureo, d'oro; prezioso:
zlato pravilo regola aurea
zlati časi za špekulante tempi d'oro per gli speculatori

6. pren. (poln uspehov; poln zadovoljstva) d'oro:
zlati vek italijanskega slikarstva il secolo d'oro della pittura italiana
sanjati zlate sanje fare sogni d'oro

7. (poudarja pomen samostalnika) beato, benedetto:
izgubiti zlati mir perdere la benedetta pace
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. imeti zlat čas za nekaj avere molto tempo a disposizione
zlata vreden delavec un ottimo operaio
obljubljati zlate gradove promettere mari e monti
v zgodovino zapisano z zlatimi črkami segnato a lettere d'oro
biti zlata jama essere una miniera d'oro
vpisati se v zlato knjigo iscriversi nell'albo d'oro
imeti zlate roke avere le mani d'oro
biti dobrega srca in zlatih rok essere generoso
držati se zlate sredine tenersi al giusto mezzo
vkovati koga v zlate verige mettere qcn. in una gabbia dorata
zool. zlata lokarda corifena (Coryphaena hippurus)
zlata mladina gioventù dorata, jeunesse dorée
zool. zlata minica cetonia dorata (Cetonia aurata)
zlata mrzlica febbre dell'oro
zool. zlata muha lucilia (Lucilia caesar)
agr. zlata parmena parmena dorata
zool. zlata ribica carassio dorato (Carassius auratus)
bot. zlata rozga verga d'oro (Solidago virgo-aurea)
ekon. zlata valuta valuta aurea
med. zlata žila emorroidi; noduli emorroidali
ekon. zlate palice lingotti d'oro
agr. zlati delišes deliziosa dorata
bot. zlati grmiček (tavžentroža) centaurea minore (Erythrea centaurium)
film. Zlati lev Leon d'oro
mat. zlati rez sezione aurea
bot. zlati šeboj violacciocca gialla (Cheiranthus cheiri)
agr. zlato jabolko cachi mela
mitol. zlato runo vello d'oro
PREGOVORI:
dokler prosi, zlata usta nosi chi ha bisogno non mostra denti
zlat ključ vsaka vrata odpre con chiavi d'oro s'apre ogni porta
rana ura — zlata ura il mattino ha l'oro in bocca

zlató oro m

čisto, suho zlato oro virgen, oro fino
karatno zlato oro de ley
mačje zlato oro de gato
zlato v palicah oro en barras
zaloga zlata (v banki) existencia f de oro
plačati v zlatu pagar en oro
plombirati z zlatom (zob) orificar
on je zlata vreden vale tanto oro como pesa
to se ne da z zlatom plačati (odtehtati) esto no se paga con oro
molk je zlato el silencio es oro, fam en boca serrada no entran moscas
ni vse zlato, kar se sveti no todo es oro lo que reluce

zóbček (-čka) m dem. od zob dentello, dentino

zobe [é] ak. množina ➞ → zob

zóbec (-bca) m

1. dem. od zob dentello:
zobci znamke dentellatura del francobollo

2. bot. lobo

zóbek (-bka) m dem. od zob dentino:
otrok dobiva prve zobke al bambino spuntano i primi dentini

zobje [é] množina ➞ → zob

zobmi instr. množina ➞ → zob

zrásti (zrástem)

A) perf.

1. crescere; farsi; nascere:
zrasti v dolžino, v višino crescere in lunghezza, in altezza
zrasla je v lepo dekle s'è fatta una bella ragazza
zrasel mu je prvi zob gli è cresciuto il primo dentino
po dežju je zraslo veliko gob dopo la pioggia sono cresciuti molti funghi
zrasti na vasi, pri starih starših crescere in campagna, dai nonni
zrasti v izobilju, v revščini crescere nell'agiatezza, nella miseria

2. (postati večji po obsegu, po številu; doseči višjo stopnjo) crescere; aumentare, salire; pren. farsi, maturare (in):
trebuh mu je zrasel gli è cresciuta la pancia
zraslo je število zaposlenih è cresciuto, è aumentato il numero degli occupati
pritisk je zelo zrasel la pressione è salita, è aumentata di molto
cene so zrasle sono saliti i prezzi
umetniško zrasti maturare artisticamente, in sede artistica

3. pren. (nastati) nascere, sorgere:
zrasla je nova tovarna è nata una nuova fabbrica
tu bodo zrasli stanovanjski bloki qui sorgeranno case popolari

4. (pokazati se, postati viden) comparire, disegnarsi:
iz teme je zrasla postava nel buio si disegnò una figura

5. (postati s čim skladna celota) integrarsi

6. (pokazati razburjenje) sbottare, esplodere:
tako ne boš govoril z mano, je zrasel non ti permetto di parlarmi in questo tono, sbottò
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. od sreče je zrasel do neba gli pareva di toccare il cielo col dito dalla felicità
pri tem delu ti bo zrasla brada per finire questo lavoro ti ci vorrà molto tempo
greben mu je zrasel, peruti so mu zrasle gli è cresciuta la cresta
to ni zraslo na tvojem zelniku non è farina del tuo sacco
pog. zrasti komu čez glavo non aver più paura, soggezione di qcn., non sentir ragione
zrasti v nekoga očeh crescere nella stima di qcn.

B) zrásti se (zrástem se) | zráščati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. crescere insieme, concrescere; unirsi, fondersi:
cepič se je dobro zrasel l'innesto è cresciuto bene
sorodne panoge so se med seboj zrasle i settori affini si sono fusi

2. pren. (začeti, začenjati skladno obstajati) integrarsi:
mesto se je zraslo z zaledjem la città si è integrata nel retroterra

žag|a¹ ženski spol (-e …) die Säge (čelilna Kappsäge, drevesna agronomija in vrtnarstvo Astsäge, Baumsäge, dvoročna Bundsäge, Zweimannsäge, Zugsäge, enoročna Einmannsäge, kovinska Metallsäge, krožna Kreissäge, locnata Bügelsäge, ločna Bogensäge, motorna Motorsäge, nihalna Pendelsäge, ročna Handsäge, tračna Bandsäge, utorna Einstrichsäge, verižna Kettensäge, zajerala Gehrungssäge, lisičarka Fuchsschwanzsäge, luknjarica Stichsäge, za kosti Knochensäge, za kovine Stahlsäge, Metallsäge, za železo Eisensäge, fina Feinsäge), stroj: die Sägemaschine; nihajna fliegende Säge
voziček krožne žage der Sägewagen
zob žage der Sägezahn
veriga žage die Sägekette

žagin (-a, -o) Säge- (zob der Sägezahn, list das Sägeblatt, locenj der Sägebügel, veriga die Sägekette)

žlic|a² ženski spol (-e …)

1. tehnika (lopata) der Löffel; die Räumschaufel
bagrska žlica der Baggerlöffel
zob bagrske žlice der Reißzahn
zobje bagrske žlice Grabzähne množina
globinska žlica der Tieflöffel
bager s čelno žlico der Hochlöffelbagger

2.
zidarska žlica die Kelle, Maurerkelle

3.
medicina ostra žlica scharfer Löffel

ἀμύσσω, at. -ττω ep. ion. [Et. iz ἀμύκ-jω, ἀμυχή razpoka, lat. mucro, konica, n. pr. zob, meča, kopja, gršk. ἀμυκαλαί puščica, kopje, meč. – Obl. fut. ἀμύξω, aor. ἤμυξα] (raz)praskam, prasnem, ranim, raztrgam, razmesarim; met. razrijem, žalostim, trapim si srce.

ἀργι-όδους, όδοντος, ὁ, ἡ (ἀργής) ep. svetlozob, belih zob, belozob.

γομφίος, ὁ (γόμφος) kočnik (zob).

γόμφος, ὁ [Et. iz g'ombho-s; slov. zob, strslov. ząbъ iz g'ombho; strslov. zębą, zerreiße, nem. Kamm iz kamb] zob, kolček, klin, žrebelj.

ὀδούς, ὀντος, ὁ, ion. ὀδών [Et. star. part. od ed-, jesti; lat. dens, ntis, nem. Zahn (stvn. zand)] zob, čekan.

οὖλον, τό dlesna, meso okrog zob.