Franja

reißen ([riß] riss, gerissen)

1. trgati, durch: pretrgati, (zerreißen) strgati, aus den Händen: iztrgati (intransitiv se); (entwinden) izpuliti, potegniti iz; von: odtrgati

2. reißen an etwas (sunkovito) potegniti za, cukniti za, pocukati za

3. (schnell drehen) hitro obrniti, sunkovito obrniti (das Lenkrad zur Seite reißen sunkovito obrniti krmilo)

4. Raubtier: ujeti, požreti

5. Sport beim Hochsprung die Latte: podreti; Sport ein Gewicht: potegniti, suniti, suvati; Musik das Becken: drsati, obdrsniti ein Loch in etwas reißen narediti luknjo v; Possen reißen uganjati norčije; der Film reißt figurativ film se (komu) utrga; die Geduld reißt jemandem (koga) mine potrpljenje; sich reißen die Haut: opraskati se; an sich reißen polastiti se (česa); aus dem Zusammenhang reißen iztrgati iz konteksta; aus dem Schlaf reißen vreči iz spanja; aus der Erde reißen potegniti/izpuliti iz zemlje; in Stücke reißen raztrgati (na kosce); ich könnte mich in Stücke reißen figurativ požrl bi se; sich reißen um figurativ puliti se za; sich von der Kette reißen strgati se z verige; vom Hocker reißen figurativ navdušiti, navduševati; zu Boden reißen vreči po tleh/na tla; innerlich hin und her gerissen notranje razklan

religiózen (-zna -o) adj. (veren, verski) religioso:
religiozen človek uomo religioso
ekst. (pobožen) religioso:
religiozna ljubezen do zemlje un amore religioso per la terra

retal moški spol odpadek (od tkanine)

un retal de tierra kos zemlje
retales pl (trg) ostanki
retales de guantería mezdrovina

re-vellō -ere -vellī -volsum, mlajše -vulsum (re in vellere)

1. odtrgati (odtrgavati, odtrgovati), iztrgati (iztrgavati, iztrgovati), utrgati (utrgavati, utrgovati), (iz)ru(va)ti, (iz)puliti: Plin., Sil. idr., crucem Ci., Gorgonis os pulcherrimum, revolsa tabula, revolsi gradus templi Ci., revellere pellem (sc. bovis) Col., puerum O., solio regem Sil. pahniti s prestola, milites scuta manibus revellunt C., signa militaria (prapore iz zemlje) revellere Lucan., Sil. = z vojsko se dvigniti, odriniti; izhodišče v abl.: Tyrios Sidoniā urbe revelli V. sem odpeljal, herbas radice revellere O.; s praep.: telum ab radice V., morte ab aliquo revelli O. biti komu ugrabljen, biti ločen od koga, navem e scopulo, amorem (mesni izrastek) de fronte V.; pesn.: Cyclades revolsae V. izkoreninjene, revellis agri terminos H. prestavljaš mejnike = širiš svoja posestva; pren.: tuarum scelerum tela de corpore rei publicae revelli Ci.

2. metaf. pregnati (preganjati), izbrisati (izbrisavati, izbrisovati), zatreti (zatirati), uničiti (uničevati): consulatum ex omni memoria Ci., honorificis verbis omnes iniurias Ci., oscula Sil., de stirpe imperium Cl., alicui avias veteres Pers. predsodke.

3. (s)treti, (z)lomiti (zlamljati), (raz)lomiti (razlamljati), razbi(ja)ti, (s silo) odpreti (odpirati): revellere claustra Ci., L., ianuam Ci., vincula Ci., fores templi Suet., templa Lucan., saeptis revolsis in forum introiri Ci., venis revolsis Sen. tr.; pesn.: humum dente curvo O. orati, sepulcra Corn., cineres manesve (= sepulcrum) V. izkopavši (izrivši) (o)skruniti (oskrunjati); metaf. pren.: quā (sc. ianuā) effractā et revolsā pateret provincia Ci.

révolution¹ [revɔlüsjɔ̃] féminin krožno gibanje, kroženje zvezde ali planeta; čas kroženja, potek, menjavanje; obrat (kolesa)

la révolution de la Terre autour du Soleil krožna pot Zemlje okoli Sonca
révolution des saisons menjavanje letnih časov

rivoluzione f

1. hist. revolucija:
rivoluzione francese, la Rivoluzione francoska revolucija
rivoluzione d'ottobre oktobrska revolucija
fare la rivoluzione narediti revolucijo
è scoppiata la rivoluzione izbruhnila je revolucija

2. ekst. pren.
rivoluzione culturale kulturna revolucija
rivoluzione industriale industrijska revolucija

3. pren. revolucija, preobrat, preobrazba

4. pren. pog. zmeda, zmešnjava

5. astr. revolucija, kroženje, gibanje:
la rivoluzione della Terra attorno al Sole kroženje Zemlje okoli Sonca

rotacij|a ženski spol (-e …) die Rotation (zemlje Erdrotation); die Drehung
načelo rotacije das Rotationsprinzip

rotácija¹ (-e) f

1. rotazione:
astr. rotacija zemlje rotazione terrestre

2. ekst. rotazione, avvicendamento

3. agr. rotazione agraria, sucessione delle colture

rotácija rotación f

rotacija Zemlje rotación f terrestre

rotation [routéišən]

1. samostalnik
vrtenje, obračanje, kroženje, rotacija, rotiranje, (iz)menjavanje

by rotation, in rotation izmenoma, v turnusu, menjaje se
rotation of crops agronomija kolobarjenje
rotation of the earth (dnevno) vrtenje zemlje
moment of rotation vrtilni moment
rotation of the seasons menjavanje, redno vračanje letnih časov
rotation in office menjavanje (v turnusu) v službi

2. pridevnik
rotacijski; v turnusu

rotation [rɔtasjɔ̃] féminin kroženje, vrtenje; rotacija

centre masculin de rotation vrtišče
mouvement masculin de rotation krožno gibanje
(agronomie) rotation des cultures kolobarjenje
rotation de la Terre vrtenje Zemlje
sens masculin de rotation smer vrtenja

rotazione f

1. kroženje, vrtenje, rotacija:
rotazione terrestre rotacija Zemlje

2. mat. rotacija

3. jezik premik soglasnikov

4. pren. izmenjavanje, rotacija:
rotazione delle cariche rotacija funkcij
rotazione agraria agr. kolobarjenje

round² [ráund] samostalnik
oblina, okroglina, okroglost, okrogel ali obel predmet, okrogla stavba; krog, venec; gibanje kroga, kroženje; obhod, runda; patrulja; runda (pri tekmah, igrah)
vojska naboj, granata, salva
figurativno salva smeha, odobravanja
lov strel; debela rezina (mesa); niz, vrsta dni
glasba pesem, ki se izmenoma poje, pesem pri kolu

round after round of applause aplavz brez konca in kraja
round of beef debel odrezek govedine
a round of beer runda piva (ki jo plača eden za vse omizje)
a round of cheers salve odobravanja
round of pleasures potovanje za zabavo; vrsta zabav
the daily round običajno vsakdanje delo (posel, opravilo), rutina
the Earth's yearly round letna krožna pot Zemlje
a fight of 10 rounds borba v 10 rundah
to dance in a round plesati v krogu, plesati kolo
the soldier got ten rounds of ball cartridges vojak je dobil deset nabojev
she had gone on a round of calls šla je (bila) na vrsto obiskov
to go for a good round iti na daljši (krožni) sprehod
the officer goes the rounds of sentries častnik obhodi straže
the policeman goes his round stražnik obhodi svoj revir
the story goes the round of the clubs zgodba kroži po klubih
to make the round of the barracks obhoditi vojašnico
to make (to go) one's rounds obhoditi, inšpicirati, pregledati, opraviti svoj običajni obhod
to serve a round of drinks plačati (dati za) rundo pijače

rūdus (tudi rōdus (Fest.) in raudus (Varr., Val. Max.)) -eris, n (dvomljiva, čeprav neovržena je domneva, da beseda izhaja iz *ghreudos (indoev. kor. *ghreu- zdrobiti, zm(l)eti; prim. stvnem. grioz pesek, zdrob = nem. Grieß, stvnem. grūz (peščeno ali žitno) zrno, gruzzi = nem. Grütze kaša, zdrob, sl. gruda, lit. grúdas zrno, grúdžiu, grusti teptati, phati; prim. tudi lit. rausiù kopati) zdrobljeno kamenje, grúšč(evje), grúšec, pród(je), prodóvje, drobír, dróbje, mel, kos (košček) apna, zemlje, kamna, rude idr.: aeris acervi inventi, cum milites rudera iacerent L., olim aera raudera dicebantur Val. Max., rudere pingui saturare terram Col. poet., in aestimatione censoria aes infectum rudus appellatum Varr.; kolekt.

1. rudus vetus in samo rudus grušč, grušec, sipina, ruševine, odpadni material starih podrtih poslopij: ruderi accipiendo Ostienses paludes destinabant T.; pl. rudera razvaline, ruševine: ad coercendas inundationes alveum Tiberis laxavit ac repurgavit completum olim ruderibus et aedificiorum prolationibus coartatum Suet., ipse restitutionem Capitolii aggressus ruderibus purgandis manus primus admovit ac suo collo quaedam extulit Suet.

2. rudus novum in samo rudus malta, mort, estrih, snov za tlakovanje, starejše zmastina: Ca., Vitr., Plin., Alexandriae aedificia tecta sunt rudere aut pavimentis Auct. b. Alx., rudus redivivum Vitr. enkrat že uporabljen estrih. — Soobl. raudus -ī, m: P. F.

rumpō -ere, rūpī, ruptum (indoev. kor. *reup-, *rup- lomiti, trgati; prim. skr. rúpyati trga ga (po telesu), rōpayati (on) se odlamlja, lumpáti lomi, zlamlja, rōpam luknja, jama, sl. rupa, got. biraubōn ropati, stvnem. roub, roubōn = nem. Raub, rauben, lat. rupēs [prim. skr. rupas hrapav, grudast, jamast, kotanjast], rūpīna, rūpex)

1. (z)lomiti, razlomíti (razlámljati), prelomíti (prelámljati), (s)trgati, raztrgati (raztrgavati), (raz)deliti, razdeliti (razdeljevati), s silo ločíti (ločeváti), prekiniti (prekinjati), odpreti (odpirati), razbi(ja)ti, prebi(ja)ti, (s)cefrati, razkleníti (razklépati), razkleščiti: Q., Pr., Fl. idr., vincula carceris, vincula alicuius Ci., catenas H., arcum Ph., vestes O., pontem L. podreti, praecordia ferro O. prebosti, guttura cultro O. prerezati; tako tudi colla securi O., nodos et vincula linea V. (s puščico) prestreliti, adamantem Plin. razbiti, zdrobiti, razpŕhniti, nubila caelo V. ali nubem Lucr. (raz)deliti, gladio lora Cu. presekati, frigore saxa rumpit hiems V. ali aqua tendit rumpere plumbum H. predreti, razdeti, razdreti; pren.: rumpere catenas O., claustra H., vincula servitutis V., ruperunt horrea messes V. so razgnale, cantu rumpent arbusta cicadae V. bodo razgnali = tako cvrčali, da bo drevje pokalo; izhodišče: rumpere radices solo V. iz zemlje, funem ab litore V.; pesn. tudi z acc. personae: quem Veneris certamina rumpunt V. slabijo, jemljejo moč, šibijo. Poseb. telo, telesne ude poškodovati, raniti, prizadeti (prizadejati) poškodbo (rano itd.), (z)lomiti, (od)trgati, (raz)trgati, (z)drobiti, razbi(ja)ti, narediti (povzročiti), da kaj poči: si quis rumpet occīdetve Carmen vetus ap. L., rumpere ramices Pl., Varr. fr., membrum Ca., alicuius ilia Cat., exiguam ranam Mart., rumpere aliquem ambulando Ter. ali bovem Plin. ali leporem forti equo Mart. gnati, (z)goniti skoraj do smrti, rumpe miser tensum iecur Iuv. razženi, razstreli (o kričaču); pogosto aliquem rumpere Icti. = koga (telesno) poškodovati.

2. pass. rumpi (z)lomiti se = počiti, (raz)pokati, popokati, razpočiti se, razleteti (razletevati, razletavati, razletovati) se: Varr., Sil. idr., vesica rumpitur Cels., inflatas rumpi versiculas Ci., cantando rumpitur anguis V., miser rumperis et latras H. „razkričavaš se“ = vpiješ tako, da te bo konec (da boš počil), vpiješ do onemoglosti, rana (sc. inflata) rupto iacuit corpore Ph.; od tod (namigujoč na to basen) rupit Iarbitam lingua H. njegov zlobni jezik ga je ugonobil, tj. naredil nemogočega, rupti pontes T. razpadli; metaf.: rumpantur invidiā ut ilia Codro V., licentiā ante rumpebar Ci. od jeze, rumpantur iniqui Pr., Mart.; refl.: non, si te rumperis, par eris H.

3. metaf.
a) z zunanjim obj. razgnati (razganjati), razpršiti (razprševati), predreti (predirati), prebi(ja)ti, razbi(ja)ti, odpreti (odpirati), prodreti (prodirati) skozi kaj: ordines, mediam aciem L., rapido cursu media agmina V., misso proelia equo Pr., postes V. zlomiti, razbiti, amnis exit ruptis aggeribus V., maria obicibus ruptis residunt V.; prolept. narediti (delati), utreti (utirati), utiriti, odpreti (odpirati) (si) (pot, dohod): rumpunt aditūs V., ferro viam V., viam igne Stat., iter ferro Sil.; pesn. narediti, (u)tiriti, odpreti si pot, prebi(ja)ti se, preiti (prehajati) preko česa ali skozi kaj, prekoračiti (prekoračevati), prečkati: rumpere Alpes Sil., iuga Val. Fl.; pesn. storiti (narediti, povzročiti), da kdo, kaj prodre (plane, (iz)bruhne) iz česa: fontem (sc. Pegasi) ungula rupit O. je odprlo pot vrelcu; pogosteje refl. se rumpere in med. rumpi predréti (predírati) se, prodréti (prodírati): tantus se nubibus imber ruperat V. iz oblakov se je usul, se je ulil, inter nubila sese rumpent radii V. se bodo prikazali, bodo pokukali, bodo posvetili, rupto turbine V., amnes rumpuntur fontibus V. prodirajo (bruhajo na dan) iz virov; metaf.: vocem pectore rumpere V. glas zagnati, oglasiti, bruhniti, rumpebat pectore questus V. začel je tožiti.
b) prelomíti (prelamljati), (pre)kršíti, razdreti (razdirati), razveljaviti (razveljavljati), prekiniti (prekinjati), pretrgati (pretrgavati), prekiniti (prekinjati), uničiti (uničevati), onemogočiti (onemogočati), razdéti (razdejáti, razdévati), razvézati (razvezováti, razvezávati), ovreči, ukiniti (ukinjati), odpraviti (odpravljati), preprečiti (preprečevati), spodnesti (spodnašati), izpodnesti (izpodnašati), spodkopa(va)ti, izpodkopati (izpodkopavati, izpodkapati, izpodkopovati): foedera Ci., V., sacramenti religionem L., testamentum Ci., nuptias, edicta H., fidem L., V., ius gentium L., fata aspera V. streti spone (vezi) usode = ferrea decreta sororum O., Cu., tudi: imperium rumpere = streti gospostvo, tj. odpovedati pokorščino: Cu. ali = prekršiti zapoved: T., fati necessitatem L., reditum alicui H. preprečiti, tacitos amores V.
c) pretŕgati (pretrgávati), prekíniti (prekínjati), (z)motiti: visum Ci., somnum V., Lucan., sacra V., novissima verba O., silentium V., Cu., O., H., Plin. iun. = taciturnitatem T., ut quidam patientiam rumperent Suet. da je nekatere minilo potrpljenje (minila potrpežljivost), opera omnia V., rumpe moras V., Plin. iun. ne múdi se.

Opomba: Star. pf. rupsit = ruperit Tab. XII; inf. pr. pass. rumpier: Afr. fr.

sád (-ú) m

1. frutto (pl. m frutti (sadeži, sadovi); pl. f frutta (sadje, sadovi kot celota)):
obirati, pobirati sadove cogliere, raccogliere la frutta
koščičasti, mesnati, pečkati sadovi frutta drupacea, polposa, a semi
užitni sadovi frutta commestibile
sad zemlje raccolto

2. pren. frutto, risultato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prizadevanja niso rodila sadu gli sforzi non hanno dato frutto
bibl., pren. prepovedan sad il frutto proibito
PREGOVORI:
drevo se po sadu spozna dal frutto si conosce l'albero

salt¹ [sɔ:lt] samostalnik
(kuhinjska) sol
kemija sol (često množina)
medicina (odvajalna) sol
figurativno začimba, sol, ostroumnost, dovtipnost, duhovitost
domačno mornar; sodček za sol

in salt namočen v raztopini soli, nasoljen
above (below) the salt figurativno na gornjem (spodnjem) koncu mize
with a grain of salt figurativno razsodno, s pametnim premislekom, ne dobesedno
the salt of the earth figurativno sol zemlje, elita
an old salt star mornar, figurativno morski volk
salt of lemon oksalna kislina za odstranitev madežev črnila
attic salt figurativno duhovitost
common salt kuhinjska sol
Glauber's salt Glauberjeva grenka sol, natrijev sulfat
Epsom salt grenka sol, magnezijev sulfat, purgativ
rock-salt kamena sol
sea-salt morska sol
smelling-salts dišeča sol (proti omedlevici)
a speech full of salt začinjen, zabeljen govor
table salt namizna, fina sol
to be the salt of earth figurativno biti sol (elita, smetana) zemlje
to be true to one's salt biti zvest svojemu gospodarju
you are not made of salt figurativno nisi iz sladkorja (lahkó greš na dež)
he is not worth his salt figurativno ni za nobeno rabo, je popolnoma nesposoben
to eat salt with s.o. biti gost koga
to eat s.o.'s salt figurativno uživati gostoljubnost koga, jesti njegov kruh; biti odvisen od koga
to drop (a pinch of) salt on the tail of a bird natresti soli ptiču na rep (da bi ga ujeli)
to be seated above (below) the salt zgodovina zavzemati mesto uglednega (nepomembnega) gosta pri mizi
to sit below the salt sedeti poleg neuglednih gostov ali služinčadi pri obedu
to take with a grain of salt vzeti (kaj) z vso opreznostjo, zadržanostjo, rezervo

satelit moški spol (-a …)

1. astronomija der Mond, der Satellit (zemlje Erdsatellit)

2. tehnika der Satellit (izvidniški Aufklärungssatellit, komunikacijski Kommunikationssatellit, merski [Meßsatellit] Messsatellit, meteorološki Wettersatellit, telekomunikacijski Fernmeldesatellit, Nachrichtensatellit)
umetni satelit künstlicher Satellit

3. figurativno der Satellit, der Beiläufer, der Trabant; država: der Satellitenstaat

Sāturnus -ī, m (ime etr. izvora; starejša izpeljava imena iz serere, satus preko *Sēturnus [prim. stlat. Saeturnus] v Sāturnus je zgolj ljudska etim.) Satúrn, latinski bog setve in saditve (ab satu est dictus Saturnus VARR.). Ta staroitalski bog, čigar soproga je bila Ops, boginja zemlje in rodovitnosti, in so ga pozneje poistovetili z grškim Kron(os)om (Κρόνος), je bil sin Urana in Gaje, najmlajši Titan, soprog Re(j)e (Rhea), oče Jupitra in najimenitnejših božanstev; potem ko ga je Jupiter pahnil s prestola, je bil kralj v Laciju. V času njegovega vladarstva je bila baje v Italiji zlata doba. Po ljudski etim. (Κρόνος – χρόνος) je tudi bog časa: VARR., CI., V., O., H. idr., Saturni sacra dies TIB. sobota; meton. Saturnus H. planet (premičnica) Saturn = Saturni stella CI., V. ali sidus Saturni PR.; metaf. = feničanski Baal, Moloh, bog sončne vročine in uničujočega ognja: CU. – Od tod adj.

1. Sāturnālis -e satúrnski, Satúrnov: festum MACR.; nav. in klas. le kot subst. Sāturnālia -iōrum (redko -ium, dat. -ibus) n Satúrnov praznik, Satúrnova svečanost, saturnálije, staroitalski praznik, ki so ga obhajali od 17. decembra po več dni, po ljudskem verovanju v spomin na srečno obdobje Saturnove vladavine v Laciju. Ob saturnalijah so se Rimljani medsebojno obdarjali in se zabavali na pojedinah in raznih javnih veselicah; gospodarji so gostili sužnje pri svoji mizi in jim sami stregli: CA., VARR., CI. EP., L., MACR., FEST. idr., io Saturnalia, rogo mensis December est? PETR. (gl. iō). Prvi dan tega praznovanja se je imenoval Saturnalia prima L., drugi Saturnalia secunda CI. EP., tretji Saturnalia tertia CI. EP.; metaf.: vestra Saturnalia MART. = feriae Matronales (ker so na ta praznik dobivale soproge in ljubice darila, gospodinje pa so gostile svoje sužnje (gl. mātrōnālis). Preg.: non semper Saturnalia erunt SEN. PH. niso vsak dan saturnalije = ni vsak dan praznik = v nesrečo se mora človek vdati. – Od tod adj. Sāturnālicius 3 saturnálijski: tributum MART. saturnalijsko darilo = na praznik saturnalij poslano darilo, tako tudi nuces, versus MART.

2. Sāturnius 3 Satúrnov, satúrnijski: stella CI. planet (premičnica) Saturn, sidera (= Capricornus) VAL. FL., regna V. = zlati vek, zlata doba, arva, tellus V. = Italija, terra O. = Lacij (ker je Saturn tam vladal), gens O. = Italci, mons Varri IUST. (staro ime Kapitol(ij)skega griča), falx O. (pridevek, s katerim so upodabljali Saturna), Saturnius pater V. saturnijski oče = Jupiter, Saturnius domitor maris V. = Neptun, Saturnia Iuno V. Saturnijka (= Saturnova hči) Junona, virgo O. = Vesta, hči (po drugih mati) Saturna, coniux SIL. = Re(j)a (Rhea), proles (= Picus) O. Saturnov sin, „Saturnovič“, templa LUCAN., aera PERS. bronasto posodje = borno posodje (v času Saturnove vladavine še niso poznali zlata in srebra), numerus Saturnius H. ali versus Saturnius FEST. staroitalsko (okorno) pesništvo, saturnijski verz ⏑—⏑—⏑—— || —⏑—⏑—— (npr. Dabúnt malúm Metélli Naévió poétae), stagna CL. severna morja. Subst.
a) Sāturnius -iī, m Satúrnijec = Saturnov sin = α) Jupiter: O. (Metamorphoses 8, 703), CL. β) Pluton: O. (Metamorph. 5, 420).
b) Sāturnia -ae, f Satúrnija α) Satúrnijka = Saturnova hči = Junona: V., O. β) Satúrnija βα) mesto v Etruriji: L. ββ) mesto na Kapitol(ij)skem griču, ki ga je baje ustanovil Saturn (Kapitol se je sprva imenoval mons Saturnius, gl. zgoraj): VARR., V., PLIN., MIN., FEST. γ) Italija: PLIN.
c) Sāturnigena -ae, m, gl. Sāturni-gena.

segmentum -ī, n (indoev. kor. *seq-; prim. secō)

1. odrez, vrez, zarez, odrezek, košček, segmènt: laxiora segmenta PLIN., segmenta percae AUS.; metaf. odsek, del zemlje, sveta: mundi PLIN., quinto continentur segmento Bactra, Iberia PLIN.

2. pl. segmenta zlati ali škrlatni (bagreni) koščki (priže) za obrobljanje obleke, zlati ali škrlatni (bagreni) obrobki (zarobki): VAL. MAX., SID., nec segmenta requiro O., segmenta ... sumit IUV.