Franja

Zadetki iskanja

  • payer [peje] verbe transitif (iz)plačati; poravnati; honorirati; poplačati (de za); verbe intransitif izplačati se; prinesti dobiček

    se payer privoščiti si, kupiti si; familier zadovoljiti se (de z)
    payer en, par acomptes (od)plačati v obrokih
    payer après, postérieurement, ultérieurement naknadno plačati
    payer d'avance, par avance, par anticipation vnaprej plačati
    (familier) payer bouteille, l'apéritif plačati za buteljko, za aperativ
    se payer de chansons dati se poceni odpraviti
    payer trop cher preplačati
    payer au comptant plačati v gotovini
    payer sa cotisation syndicale plačati svojo sindikalno članarino
    se payer de culot (familier) drzno, nesramno postopati
    payer la folle enchère, les pots cassés (figuré) nositi posledice za (večinoma od drugih) povzročeno škodo
    payer d'ingratitude izkazati se nehvaležnega
    payer des intérêts pour quelque chose plačati obresti za kaj
    se payer de mots zadovoljiti se s (praznimi) besedami
    payer quelqu'un de belles paroles odpraviti koga z lepimi besedami
    payer de sa personne ne varčevati s trudom
    payer de sa poche plačati iz svojega žepa
    se payer de raisons dati se pregovoriti
    payer de retour vračati (ljubezen)
    payer quelqu'un de retour komu vrniti milo za drago
    payer rubis sur l'ongle do zadnjega dinarja vse takoj plačati
    payer en supplément doplačati
    se payer la tête de quelqu'un norčevati se iz koga
    payer les violons plačati, nositi stroške
    tu me le paieras! to mi boš plačal! maščeval se bom!
    le crime ne paie pas zločin se ne izplača
  • pénates [penat] masculin pluriel

    1. domači, hišni bogovi pri starih Rimljanih

    2. dom, bivališče

    regagner ses pénates vrniti se domov
  • penati m pl.

    1. relig. penati

    2. pren. dom, domače ognjišče; domovina:
    tornare ai propri penati vrniti se v domovino, v domači kraj
  • pièce [pjɛs] féminin kos, košček; drobec; sestavni del; zaplata; kovanec, novec; soba; napitnina; militaire top, kanon; (šahovska) figura; gledališka igra; listina

    à la pièce po kosu; akordno
    pièce à pièce kos za kosom
    pièce anatomique (anatomie) preparat
    pièce de blé njiva žita
    pièce de, à conviction (juridique) dokaz(ilo)
    pièce d'eau ribnik
    pièce d'échecs šahovska figura
    pièce d'identité osebni izkaz
    pièce jointe priloga (pismu)
    pièce justificative dokaz(ilo)
    pièce de légitimation legitimacija
    pièce manquée (technique) izvržek
    pièce de monnaie, d'or kovanec, zlatnik
    pièce de musique skladba
    pièce officielle uradna listina
    pièce d'un procès (pravdni) akti
    pièce de rechange (technique) nadomestni del
    pièce de séjour dnevna soba
    pièces de service stranski prostori
    pièce de théâtre gledališka igra (en 3 actes v 3 dejanjih)
    pièce à tir rapide brzostrelni top
    appartement masculin de trois pièces trisobno stanovanje
    armé de toutes pièces (figuré, familier) na vse pripravljen
    fait de pièces et de morceaux skrpan (iz zaplat)
    maillot masculin une pièce enodelni kopalni kostim
    ouvrier masculin aux pièces kosovni, akordni delavec
    petite pièce (théâtre) enodejanka
    tout d'une pièce iz enega kosa; brez prekinitve
    de toutes pièces popolnoma
    acheter un deux pièces kupiti dvosobno stanovanje
    être aux pièces delati na akord; figuré muditi se (komu)
    être tout d'une pièce (figuré) biti nepopustljiv
    c'est la meilleure pièce de son sac to je njegov najboljši (so)delavec
    être inventé de toutes pièces biti popolnoma izmišljen
    donner la pièce à quelqu'un dati napitnino
    faire pièce à quelqu'un zagosti jo komu; upirati se komu
    mettre en pièces razbiti, na kose razdrobiti
    rendre à quelqu'un la monnaie de sa pièce vrniti komu milo za drago
    tailler en pièces (militaire) uničiti, potolči
    travailler à la pièce delati po kosu, akordno
  • piffero m glasba

    1. piščalka

    2. igralec na piščalko; piskač
    PREGOVORI: fare come i pifferi di montagna, che andarono per suonare e furono suonati preg. iti po volno in se vrniti ostrižen; kratko potegniti
  • piva f glasba duda:
    tornarsene con le pive nel sacco pren. vrniti se razočaran, z dolgim nosom
  • poljúb (-a) m bacio:
    dati, vrniti poljub dare un bacio, restituire il bacio
    zasuti s poljubi coprire di baci
    nežen poljub un bacio tenero
    judežev poljub il bacio di Giuda
    očetovski poljub bacio paterno
    spravni poljub bacio della pace
    poljub na roko baciamano
    hist. biti obsojen na poljub železne device essere condannato al bacio della Vergine di Norimberga
  • položaj1 moški spol (-a …) die Lage, die Stellung, die Position; (pozicija, drža) die Stellung; -lage (bočni Seitenlage, telesa Körperlage, poševni Schräglage, spodnji Unterlage, zgornji Oberlage, zračni Luftlage); -stellung (čepeči Kauerstellung, delovni Arbeitsstellung, šport izhodiščni Ausgangsstellung, Ausfallstellung, ključni Schlüsselposition, Schlüsselstellung, lovski Jagdstellung, mirovni Ruhestellung, monopolni Monopolstellung, normalni Grundstellung, obrambni Verteidigungsstellung, osnovni Grundstellung, med pihanjem Blasstellung, ob polnjenju Füllstellung, sklepa Gelenkstellung, v spanju Schlafstellung, poseben Ausnahmestellung, Sonderstellung, štartni Startstellung, telesni Körperstellung, vmesni Mittelstellung, Zwischenstellung, začetni Ausgangsstellung, zaporni Schließstellung)
    ležeči položaj das Liegen (iz ležečega položaja aus dem Liegen)
    napačen položaj fehlerhafte Stellung
    pravni položaj človeka ipd.: rechtliche Stellung, Rechtsstellung
    občutek za položaj die Lageempfindung
    vrniti se v prejšnji položaj zurückschnellen (tudi tehnika)
    tehnika dajalnik položaja der Stellungsgeber
    sprememba položaja die Lageveränderung
    skica položaja die Lageskizze
    poročilo o položaju der Lagebericht
    posvetovanje o položaju die Lagebesprechung
    biti v neugodnem položaju im Nachteil sein
    biti v težkem/lahkem položaju einen schweren/leichten Stand haben
    postaviti se v položaj sich in eine Lage stellen/einstellen
    priti v neugoden položaj figurativno in eine schiefe Lage kommen, in Schräglage geraten, ins Hintertreffen geraten
    spraviti v neugoden položaj in eine schräge Lage bringen
    sondirati položaj auf den Busch klopfen
    vživeti se v (čigav) položaj sich in (jemandes) Lage denken/versetzen
    postavljati v boljši položaj (jemanden) besser stellen
    postavljati v slabši položaj (jemanden) benachteiligen
    zavzeti položaj eine Stellung einnehmen
  • posojílo prêt moški spol , emprunt moški spol

    kot posojilo à titre de prêt
    posojilo hipotečno, na obresti prêt hypothécaire, à intérêt
    posojilo proti jamstvu, na zastavek prêt sur garantie, à (ali sur) gage
    brezobrestno posojilo prêt gratuit, sans intérêts
    dolgoročno, kratkoročno posojilo prêt (ali emprunt) à long terme, à court terme
    državno posojilo emprunt d'État (ali public, national)
    javno, vojno posojilo emprunt public, de guerre
    oderuško posojilo prêt usuraire (ali à la petite semaine)
    prisilno posojilo emprunt forcé
    razpis posojila émission ženski spol d'un emprunt
    dati posojilo donner (ali concéder) un emprunt, prêter de l'argent
    najeti, vzeti posojilo contracter (ali faire) un emprunt (ali un prêt), emprunter
    odobriti posojilo accorder (ali consentir) un prêt (ali un emprunt)
    podpisati posojilo souscrire à un emprunt
    prositi za posojilo solliciter un prêt
    vrniti posojilo rembourser (ali restituer) un emprunt
  • post-līminium -iī, n (post in līmen) pravica vrniti se domov in v prejšnje pravno stanje (= ohraniti iste pravice, kot si jih imel pred odhodom), pravica vrnitve (povratka) domov (v domovino) v prejšnje (pravno) stanje (zlasti za vojne ujetnike): quem pater suus aut populus vendidisset aut pater patratus dedidisset, ei nullum esse postliminium Ci., postliminium habere, postliminium alicui dare Icti., ius postliminii Icti.; nav. abl. postliminio po pravici (s pravico) vrnitve (povratka) domov (v domovino): p. redire Ci., Icti., reverti Amm., Icti.; metaf. sploh vrnitev, povratek: p. vitam recipere Lact. zopet, znova, p. in forum reducere Ap.; z gen.: p. mortis (s povratkom od smrti = z vrnitvijo od mrtvih) corpus animare Ap., postliminium pacis (sprava) ecclesiasticae Tert.
  • pót1 way, (steza) path, footpath, trail; (cesta) road, street; (utrta) track, walk; (planeta) orbit, course; (smer) route, course; (potovanje) (splošno) travel, (peš) march, (po kopnem) journey, trip, (po morju) voyage, crossing, passage

    prepovedana pót! no thoroughfare!, (čez tuje zemljišče) trespassers will be prosecuted!, no trespassing!, keep out, private!
    srečno pót! a pleasant journey!, arhaično God speed you!, (ironično, neprijetnemu gostu) good riddance
    to pót (tokrat) this time
    vsaki pót each time
    božja pót (romanje) pilgrimage
    pót nazaj return journey, pogovorno the way back
    pót domov homeward journey, journey home, pogovorno the way home
    pót po morju voyage
    javna pót public road
    jahalna, jezdna pót bridle path
    gozdna pót forest road
    križev pót religija Way of the Cross, figurativno via dolorosa
    prečna pót crossroad
    neravna pót bumpy road
    neutrjena pót gravel road
    shojena pót beaten track
    trnova pót thorny path
    vodna pót waterway
    vozna pót carttrack, cart-road
    uporabna pót serviceable road, thoroughfare
    zaprta pót closed path (ali way)
    ob póti by the roadside
    preko póti over the way, across the road
    na pol póta halfway, midway
    po mirni, prijateljski póti in a friendly manner, amicably
    na vsej póti od... all the way from...
    biti na napačni póti to be on the wrong road ali track, to lose one's way
    biti na slabi póti (figurativno) to lead a wicked life
    biti na póti (potovanju) to travel, to journey, (poslovno) to be on te road
    biti na dobri póti (do uspeha) to be well on the road (to success), (o stvari) to be working out well
    ta pót je neprehodna, nemogoča this road is impassable, there is no through road
    biti sredi póti to be halfway on one's journey
    biti na najlepši póti, da... to be well on the way to...
    utreti pót za... to pave the way for...
    otrok je na póti (figurativno) there is a baby on the way
    njen je na póti (= noseča je) she is expecting (a child), she is with child, pogovorno she is in the family way
    biti komu na póti to be in someone's way, to stand in someone's light
    on mi je na póti he is in my way
    pót je prosta the way is clear (za koga for someone)
    on je na póti v X. he is on his way to X.
    biti na pravi póti to be on the right track, pogovorno to be on the ball
    iti po (isti) póti nazaj to turn back
    iti komu s póti to get out of someone's way (ali to shun someone, avoid someone)
    iti rakovo pót to go backward
    iti svojo pót to go one's own way
    iti na pót to set out (ali forth, off) (on one's way), to embark upon a journey, to start out, (v tujino) to go abroad; to be bound for
    iti po najkrajši póti v... to make a bee-line...
    šli so vsak svojo pót they went their respective ways
    krčiti si, utirati si pót to cut (ali to carve) one's way, to plough one's way through, to remove obstacles
    napraviti pót komu to make way for someone
    narediti, utreti pót (figurativno) to pave the way, to blaze a trail, to be a pioneer ali trailblazer
    s silo si napraviti pót to force (ali to fight) one's way
    kazati, voditi pót to lead the way
    polena komu na pót metati (figurativno) to place difficulties in someone's way
    našel bom sredstva in póti I shall find ways and means
    izgubiti (najti) pót to lose (to find) one's way
    pót si prihraniti (figurativno) to save shoe leather
    napravite prosto pót! make way!
    moramo pustiti, da gre stvar svojo pót we must let matters take their course
    dobro poznati pót to know every bump (ali twist and turn) in the road
    priti pol póti komu naproti to meet someone halfway
    spraviti koga s póti (figurativno, na oni svet) to kill, (žargon) to bump someone off
    utreti si pót skozi... to force one's way through (robidje the brambles)
    ustaviti se na pol póta to stop halfway
    vprašati za pót to ask one's way
    vrniti se po isti póti nazaj (obrniti se) to retrace one's steps
    pošteno (krepko) vzeti pót pod noge to put one's best foot forward
    zaiti na krivo pót to take the wrong road ali path ali turning
  • potovánje travel, travelling; (po kopnem) journey; (zlasti po morju) voyage; (krajše, izlet) trip, excursion; tour

    na potovánju on a journey
    potovánje čez morje crossing, passage
    krožno potovánje a round trip, (z ladjo) voyage
    potovánje za zabavo pleasure trip
    poročno potovánje honeymoon
    potovánje domov homeward voyage
    potovánje tja (in nazaj) voyage out (and home)
    odhodno potovánje voyage outward
    potovánje z ladjo v domovino (iz domovine) homeward (outward) voyage
    prekinjeno potovánje broken voyage
    raziskovalno potovánje expedition, exploration
    skupinsko potovánje z vodnikom conducted tour
    iti na potovánje to go on a journey (oziroma voyage), to make a voyage
    poslati koga na potovánje to send someone on a voyage
    voščiti komu srečno potovánje to wish someone Godspeed on his journey
    srečno potovánj! pleasant journey!
    biti na potovánju to be on a journey, to be travelling, to be away from home
    odpraviti se na potovánje to start (ali to set off) on a journey
    vrniti se s potovánja to come back ali to return from a journey
    napraviti potovánje v Ameriko to make a trip to America
    napraviti kratko potovánje v Pariz to take a short trip to Paris
  • potovánje viaje m ; A viajada f

    srečno (dobro) potovanje! ¡feliz (buen) viaje!; (prevoz) travesía f
    potovanje z letalom viaje aéreo
    potovanje tja in nazaj viaje de ida y vuelta
    krožno potovanje viaje circular, viaje redondo
    potovanje peš viaje de (ali a) pie
    potovanje po morju viaje por mar, viaje marítimo
    potovanje okoli sveta viaje alrededor del mundo
    poročno potovanje viaje de bodas, viaje de novios
    poslovno potovanje viaje de negocios
    potovanje za rekreacijo viaje de recreo
    študijsko potovanje viaje de estudios (ali de instrucción)
    skupinsko potovanje viaje colectivo
    cilj potovanja punto m de destino, término m del viaje
    prekinitev potovanja interrupción f del viaje
    spremljevalec, -lka na potovanju compañero m, -ra f de viaje
    trajanje potovanja duración f del viaje
    biti na potovanju estar de viaje
    iti na potovanje salir (ali irse ali partir) de viaje
    podati se na potovanje salir de viaje
    nastopiti (končati, nadaljevati, podaljšati, prekiniti, skrajšati) potovanje emprender (terminar, proseguir, prolongar, interrumpir, acortar) el viaje
    napraviti potovanje po Španiji hacer un viaje por España
    vrniti se s potovanja regresar (ali volver) del viaje
  • povabil|o srednji spol (-a …) die Einladung; človeku, naj nekaj stori: die Aufforderung; profesorju na univerzo: die Berufung
    sprejeti povabilo zusagen
    vrnitev povabila die Gegeneinladung
    vrniti povabilo eine Gegeneinladung aussprechen
  • povrn|iti (-em) ➞ → vrniti; stroške: rückerstatten, erstatten, rückvergüten, vergüten, wiedererstatten; škodo: [wiedergutmachen] wieder gutmachen, erstatten, ersetzen, Ersatz leisten; kredit: tilgen, abzahlen; izgubljeni dohodek: reinholen; figurativno dobro z dobrim ipd.: sich revanchieren, vergelten, danken
    povrniti se v prah wieder zu Staub werden
    povrniti z zlom Übel lohnen
    naj vam Bog povrne Gott lohne es Ihnen/vergelt's Gott!
    prah, ki se v prah povrne religija der Staubgeborene
    prah si in v prah se povrneš Staub bist du und in Staub [mußt] musst du zurück, du bist Erde und sollst zu Erde werden
  • pozdrav moški spol (-a …) der Gruß ( religijaangelski Engelsgruß, nacistični Hitlergruß, poslovilni Scheidegruß, šport nasprotnika Fechtergruß, z dopusta Urlaubsgruß, z nosovi Nasengruß, rudarski Bergmannsgruß, športni Sportgruß); (pozdravljanje) die Begrüßung, (pozdravni nagovor) die Begrüßungsansprache; vojska der Salut, častni Ehrensalut, častni s puško: die Präsentation
    sporočeni pozdrav die Empfehlung
    lep/prisrčen pozdrav mit besten/herzlichen Grüßen
    brez pozdrava grußlos
    v pozdrav zum Gruß
    sporočiti pozdrave komu od koga (jemandem) Grüße ausrichten von, (jemanden) grüßen von
    vrniti pozdrav komu (jemanden) wiedergrüßen
  • pravic|a2 ženski spol (-e …)

    1. das Recht
    temeljne pravice Grundrechte množina
    človekove pravice Menschenrechte množina
    varuh/varuhinja človekovih pravic der Ombudsmann/ die Ombudsfrau
    državljanska pravica bürgerliches Grundrecht, bürgerliches Ehrenrecht, Staatsbürgerrecht
    volilna pravica Wahlrecht
    pasivna volilna pravica passives Wahlrecht, die Wählbarkeit
    glasovalna pravica Stimmrecht
    mestne pravice Stadtrechte množina
    močnejša pravica stärkeres Recht
    naravna pravica natürliches Recht
    osebnostna pravica Persönlichkeitsrecht
    pravica do samoodločbe Selbstbestimmungsrecht
    pravica do soodločanja Mitspracherecht, Mitbestimmungsrecht, Mitwirkungsrecht
    pravica do suverenosti Souveränitätsrecht
    pravica do vlaganja peticij Petitionsrecht
    pravica do zavrnitve pričanja Zeugnisverweigerungsrecht
    pravica do življenja Lebensrecht
    pravica močnejšega das Recht des Stärkeren, Faustrecht
    pravica odkloniti prisego Eidesverweigerungsrecht
    pravica zavrnitve dajanja podatkov Auskunftsverweigerungsrecht
    zapisana pravica festgeschriebenes Recht
    ženska volilna pravica Frauenstimmrecht

    2. do česa: das Recht (auf), -recht (carinska Zollrecht, dedna Erbrecht, domovinska Heimatrecht, ekskluzivna Exklusivrecht, individualna Individualrecht, interpelacijska Interpellationsrecht, intervencijska Interventionsrecht, izključna Alleinrecht, lastninska Eigentumsrecht, odkupna Rückkaufsrecht, odstopna Rücktrittsrecht, opcijska Optionsrecht, pašna Weiderecht, skrbništva za otroka Sorgerecht, do azila Asylrecht, do izkoriščanja Ausbeutungsrecht, do lova Jagdrecht, do naselitve Niederlassungsrecht, do odpora Widerstandsrecht, do poti Wegrecht, do preleta letalstvo Überflugrecht, do pritožbe Beschwerderecht, do uporabe Benutzungsrecht, izkoriščanja avtorskih del Verwertungsrecht, javnosti Öffentlichkeitsrecht, manjšine Minderheitsrecht, nadzorovanja Kontrollrecht, nasledstva Nachfolgerecht, odpovedi Kündigungsrecht, okna Fensterrecht, pomiloščanja Begnadigungsrecht, Gnadenrecht, poti Wegerecht, povratnega kupa Wiederkaufrecht, predlaganja Vorschlagsrecht, pradlaganja zakonov Initiativrecht, predlagati za določeno službo Präsentationsrecht, pregleda Durchsuchungsrecht, razpečavanja Verbreitungsrecht, uporabe Gebrauchsrecht, Nutzungsrecht, veta Einspruchsrecht, Vetorecht, vožnje Fahrrecht, vrniti kupljeno blago Rückgaberecht, zamenjave kupljenega blaga Umtauschrecht, predkupna Einstandsrecht, Vorkaufsrecht, pridržna Rückbehaltungsrecht, Zurückbehaltungsrecht, prvorojenska Erstgeburtsrecht, roditeljska Elternrecht, služnostna Dienstbarkeitsrecht, solastninska Miteigentumsrecht, stanovanjska Wohnungsrecht, Wohnrecht, tržna Marktrecht, ubožna Armenrecht, vodna Wasserrecht, zakupna Pachtrecht, zasledovalna Verfolgungsrecht, zastavna Pfandrecht; pravice množina Rechte, avtorske Urheberrechte, Autorenrechte)
    |
    kršitev pravice die Verletzung (eines Rechts), die -rechtsverletzung
    (človekovih Menschenrechtsverletzung)
    odvzem pravice uradni: die Aberkennung
    (državljanskih Aberkennung der bürgerlichen Ehrenrechte)
    oropati pravic koga (jemanden) entrechten
    prenos pravice die Rechtsübertragung
    uveljavljanje pravice die Rechtsverfolgung
    izguba pravice der Rechtsverlust
    uživati vse pravice im [Vollgenuß] Vollgenuss seiner Rechte sein
    koriščenje pravice die Rechtsausübung
    kršitev pravice die Rechtsverletzung
    izpodbijati pravico komu (ein Recht) anfechten
    odstop pravice die Rechtsabtretung
    pridobitev pravice der Rechtserwerb
    uveljavljanje pravice die Rechtsverfolgung
    zastaranje pravice die Rechtsverjährung
    zloraba pravice der [Rechtsmißbrauch] Rechtsmissbrauch
    | ➞ → človekove pravice, državljanske pravice, volilna pravica, avtorske pravice
  • prázen (à) vide, vacant, creux , (ničev) vain

    prazen alarm, strah fausse alarme (ali alerte)
    prazne besede paroles en l'air (ali insignifiantes), familiarno du vent
    prazna denarnica bourse ženski spol plate (ali vide)
    prazna glasovnica billet moški spol (de vote) blanc
    prazna glava tête ženski spol creuse (ali vide)
    prazna patrona cartouche ženski spol à blanc
    prazno stanovanje appartement moški spol vacant
    prazna stran page ženski spol en blanc
    prazen tek (tehnika) marche ženski spol à vide, figurativno jeu moški spol inutile
    prazno upanje espoir moški spol vain
    prazna vera superstition ženski spol
    za prazen nič se smejati rire pour un rien
    gledati v prazno (figurativno) regarder dans le vague
    vrniti se praznih rok s'en retourner (ali revenir) les mains vides (familiarno bredouille)
    zadeti v prazno (zgrešiti cilj) manquer le but
    zasesti prazno (delovno) mesto combler une vacance
  • prázen (-zna -o)

    A) adj.

    1. vuoto; vacante; deserto; bianco:
    prazen kozarec bicchiere vuoto
    prazen list foglio bianco
    praznih rok a mani vuote
    prazno mesto posto vacante

    2. vuoto; nudo; scarico:
    prazna dvorana sala vuota
    prazna stena parete nuda
    prazna puška fucile scarico

    3. pren. vano, fatuo, frivolo, effimero, falso:
    prazna slava gloria fatua, effimera
    prazno govorjenje discorsi vani, vacui

    4. vuoto, inespressivo, scialbo

    5. pren. senza gusto; insipido, senza sapore:
    sadje praznega okusa frutta senza sapore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    njegove obljube so en sam prazen dim le sue promesse sono tutto fumo, sono promesse da marinaio
    varati, zavajati s praznimi obljubami vendere fumo
    žarg. igrati pred prazno dvorano fare forno
    trg. vrniti prazne steklenice restituire i vuoti
    prazne klatiti dire, raccontare ciance, frottole, balle
    prazno slamo mlatiti pestare l'acqua nel mortaio
    imeti prazno glavo avere una testa vuota
    prepirati se s kom za prazen nič litigare per un nonnulla
    piti na prazen želodec bere a stomaco vuoto
    imeti prazen žep esser al verde, senza un soldo
    ostati praznih rok rimanere a mani vuote
    fiz. prazen prostor vuoto
    avt. prazen tek marcia in folle, a vuoto
    mat. prazna množica insieme vuoto
    prazna glasovnica scheda bianca
    prazna grožnja bravata
    prazna marnja ciancia, diceria, vaniloquio
    pren. prazni upi specchietto per le allodole
    prazno govoričenje sproloquio
    PREGOVORI:
    prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta i piedi
    prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso
    kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje chi si loda s'imbroda

    B) prázni (-a -o) m, f, n
    tam je še nekaj praznega lì c'è ancora posto
    ta pa je prazna questa è però grossa
    prazne govoriti sballarle, spararle grosse
    gledati v prazno guardare fissamente, fissare il vuoto
    govoriti v prazno parlare ai muri
    izzveneti v prazno restare senza esito, essere vano
    ustreliti v prazno fare cilecca
  • prêdmet objet moški spol , article moški spol ; sujet moški spol , thème moški spol , matière ženski spol , fait moški spol ; gramatikalno complément moški spol

    seznam predmetov inventaire moški spol
    predmet doktorske disertacije sujet moški spol de thèse
    predmet pogovora sujet (ali thème) de conversation
    bistveni predmet pogovora, obtožbe chef moški spol de conversation, d'accusation
    gospodinjski predmeti articles moški spol množine de ménage
    izbirni predmeti matières ženski spol množine à option
    izpitni predmeti matières ženski spol množine d'examen
    izvozni predmet article d'exportation
    luksuzni predmet objet (ali article) de luxe
    najdeni predmeti objets trouvés
    osebni predmeti affaires personnelles
    potrošni predmet article de consommation (ali de premiàre nécessité)
    sporni predmet objet du (ali en) litige
    učni predmet matière d'enseignement
    biti predmet pogovora (figurativno) être sur le tapis
    dati lesk predmetom iz bakra faire (briller) les cuivres
    iti v jedro, v bistvo predmeta entrer dans le cœur (ali le vif) du sujet
    očistiti predmet tako, da se blešči fourbir un objet
    oddaljiti se od predmeta s'écarter du sujet
    vrniti ukradeni predmet restituer un objet volé
    vrniti se k predmetu revenir à la question (ali au sujet, au fait, figurativno à ses moutons)