Franja

cadenas [kadna] masculin viseča ključavnica (žabica)

fermer la porte au cadenas zapreti vrata s ključavnico
mettre un cadenas aux lèvres de quelqu'un koga k molku pripraviti, utišati

calle ženski spol ulica, cesta, aleja, drevored; izhod, izgovor, pretveza

calle de árboles drevored
calle hita od hiše do hiše
abrir calle, hacer calle prostor napraviti, pot utreti
alborotar la calle delati mnogo hrupa
coger la calle oditi, proč iti
doblar la calle zaviti okoli vogala
echar algo a (en) la calle v javnost prinesti nekaj, obesiti na veliki zvon, raztrobiti
echar (plantar, poner, dejar) a uno en la calle koga pred vrata postaviti, ven vreči; odpustiti iz službe; grobo zavrniti
echarse a la calle stopiti v javnost; upreti se
llevar(se) a uno de calle obvladati, premagati koga; prepričati koga
pasear (rondar) la calle a una mujer dvoriti ženski
quedar(se) en la calle ostati (biti) na cesti
sacar (echar) a la calle med ljudi prinesti, javno objaviti
tomar la calle k sili poseči
movimiento de las calles cestni promet
azotar calles potepati se po ulicah, potikati se po cestah
coger las calles zapreti ulice
ir desempedrando las calles drveti skozi ulice (po cestah)

cara ženski spol obraz, izraz obraza, pogled; zunanjost, površina; prednja stran, prava stran (tkanine); prava, desna stran; prava plat novca (s podobo); drznost, smelost

cara de acelga bled obraz
cara adelante naprej
cara de aleluya žareč obraz
cara atrás nazaj
cara de cartón, de corcho naguban obraz
cara de hereje, cara de judío strašljiv, strašilen obraz
cara de (justo) juez strog, neusmiljen obraz
cara de pascua, cara de risa vesel, veder obraz
cara de perro jezen, srdit, hud obraz
cara de pocos amigos zoprn, odvraten človek
cara de rallo kozáv obraz
cara al sol proti soncu
cara de tomate kot paradižnik rdeč obraz
cara de viernes mršav, žalosten obraz
cara de vinagre kisel obraz
cara a cara iz lica v lice, vpričo
a cara descubierta javno, pred vsem svetom
con buena cara prijazno, veselo
de cara nasproti
de cara al este proti vzhodu
en la cara se le conoce na obrazu se mu vidi
cruzarle a uno la cara dati komu zaušnico
el sol da de cara sonce sije naravnost v obraz
dar la cara jamčiti za; upirati se
no dar la cara skriti se, potuhniti se
dar (sacar) la cara por alg. zavzeti se za koga, potegniti se za, jamčiti za
dar en cara a uno komu kaj očitati
dar a alg. con la puerta en la cara komu vrata pred nosom zapreti
decírselo a alg. en la cara komu kaj v obraz reči
echar a cara o cruz a/c tvegati kaj
echarle a/c en (la) cara komu kaj očitati
guardar la cara skriti se
hacer cara upirati se
huir la cara bežati pred kom
lavar la cara a uno prilizovati se komu
no mirar la cara a uno biti skregan s kom
poner buena (mala) cara (ne)prijazen obraz narediti
te voy a quitar la cara razbijem ti glavo (grožnja)
eso salta a la cara to pade v oči, to je vendar jasno
saltar a la cara koga nahruliti
tener cara de corcho nesramen biti
nos veremos las caras se še vidimo! (grožnja)
volverle a uno a la cara u/c nekaj s prezirom odbiti
no volver la cara atrás ne obupati
no me volvió cara niti pogledal me ni
por su bella (linda) cara zaradi njegovih lepih oči, iz gole ustrežljivosti
cara de beato y uñas de gato volk v ovčjem kožuhu

cardō -inis, m (prim. gr. κραδάω, κραδαίνω vihtim, maham, omahujem, κόρδαξ ples)

1. vratni tečaj, stežaj; pri starih Rimljanih so bili tečaji navpično v vrata zabiti roglji, tako da so se vrteli v blazinah, pritrjenih na podboju: Pl., Luc. fr., Varr. fr., Plin. idr., foribus cardo stridebat ahenis V., emoti procumbunt cardine postes V., cardinem vertere V., O. ali versare O. vrata odpreti (odpirati); od tod cardines
a) obdelani kosi lesa, ki se drug v drugega začepljajo: cardo masculus rogelj, čep, c. femina blazinica, teč: Vitr.
b) zvezana venčna konca: Plin.

2. astr. točka, okoli katere se kaj vrti, vrtišče, tečaj, najpogosteje severni tečaj: Vitr., Sen. tr., Lucan., Stat., c. caeli Varr. severni tečaj, cum sim sub cardine mundi O. pod severnim tečajem, duplex c. Ci. poet. zemeljska os z obema tečajema, cardines mundi Col., Plin. oba zemeljska tečaja; od tod tudi stran neba, stran sveta, pas: Stat., totidem (quattuor) mundi cardines Q., c. Eous, Hesperius, occiduus, medius Lucan., meridianus, occidentalis, septentrionalis Veg., frigoris Arn. mrzli pas, omnes illius cardinis populi Fl.; središče, center, o zemlji, ki je po prepričanju starodavnikov središče vesolja: Plin. (II, 64, 64), o mesecu: Plin. (II, 9, 6), c. convexitatis Plin. središče in težišče, hemisphaerii Varr.; anni c. Plin. poletni sončni obrat, poletni kres, temporum cardines Plin. obdobje letnih časov; extremus c. Sen. tr., Lucan. starost; pri zemljemercih mejna črta, razmejitvena črta, mejnica, mejilnica, ki so jo na polju potegnili od juga proti severu: Plin.; od tod mejna črta nasploh: qui... Anconam velut cardinem haberent L., terminus est nunc imperii vestri mons Taurus: quidquid intra eum cardinem est, nihil longinquum vobis videri debet L.

3. pren. vrtišče = preokret, glavna točka, glavna stvar, glavna okoliščina: Val. Max., Lact., Arn., haud tanto cessabit cardine rerum V. ob tolikšnem preokretu položaja, cardine summo verti Val. Fl. biti v največji nevarnosti, factorum in cardine summo Stat., causae, litium c. Aug., tantae rei cardinem in arte tua non videbam Aug.

cârskī -ā -ō carski, cesarski: carski tron, prijestol, prestol; -a kruna; carski savjetnik; carski drum gl. carigradski drum; -a vrata, -e dveri srednja vrata na ikonostasu; -o meso mesnata suha slanina; -a voda = -a vodica zlatotopka zlatotopna voda; carski rez m carski rez; carski dan cesarjev rojstni dan: -o oko bot. korjop, Coreopsis tinctoria

Casilīnum -ī, n Kazilin, mesto v Kampaniji ob Volturnu: Varr., Ci., C., L. Od tod preb. Casilīnātēs -um, m: Val. Max., Front. = Casilīnēnsēs -ium, m: Ci. Kazilinci. Adj. Casilīnus 3 kazilinski: limina (pesn. = vrata) Sil.

cēntro m

1. središče, središčna točka, center:
il centro della terra zemeljsko središče
fare centro pren. zadeti v polno
essere al centro di biti v središču česa
le vie del centro ulice mestnega središča
centro storico center, mestno jedro

2. polit.
partiti di centro sredinske stranke

3. šport center (igrišča):
mettere la palla al centro dati žogo v center (po zadetku); sredinski igralci; strel v vrata:
parare un forte centro ubraniti močen strel; center, pivot (v košarki)

4. fiz.
centro di gravità težišče

5. center (dejavnosti) (tudi pren.):
centro d'influenza vplivni center
centri di potere centri oblasti

6.
centro industriale, commerciale industrijsko, trgovsko središče
centro fieristico sejem, sejemski kompleks

7.
centro didattico šolski center
centro raccolta profughi zbirni begunski center

Cerberus (Cerberos) -ī, m (Κέρβερος) Kerber, triglavi (pri H. stoglavi, centiceps) pes, ki straži ob vhodu v podzemlje: Ci., V., H., O. idr. Od tod adj. Cerbereus 3 Kerberov: os O., facies canum Cerbereae Lucr. peklenski psi, portae Stat. vrata v podzemlje.

cerkven [é] (-a, -o) kirchlich (dostojanstvenik kirchlicher Würdenträger, pogreb kirchliches Begräbnis, praznik kirchlicher Feiertag, poroka kirchliche Trauung)
imeti cerkven pogreb kirchlich begraben werden
Kirchen- (davek die Kirchensteuer/Kirchenabgabe, visok dostojanstvenik der Kirchenfürst, jezik die Kirchensprache, knez zgodovina der Kirchenfürst; koledar der Kirchenkalender, list das Kirchenblatt, nauk die Kirchenlehre, oče der Kirchenvater, pevec der Kirchensänger, pisec der Kirchenschriftsteller, poglavar das Kirchenoberhaupt, portal das Kirchenportal, praznik Kirchenfeiertag, praznovanje das Kirchenfest, razkol die Kirchenspaltung, red die Kirchenordnung, svet der Kirchenrat, svétnik der Kirchenrat, glasba tonovski način die Kirchentonart, učitelj der Kirchenlehrer, veljak der Kirchenführer, zaklad der Kirchenschatz, zakon das Kirchengesetz, pevski zbor der Kirchenchor, zbor der Kirchentag/ die Kirchenversammlung, zvon die Kirchenglocke, disciplina die Kirchenzucht, država der Kirchenstaat, funkcija das Kirchenamt, glasba die Kirchenmusik, kantata die Kirchenkantate, kazen die Kirchenstrafe, klop die Kirchenbank, knjiga das Kirchenbuch, kronika die Kirchenchronik, gradbeništvo, arhitektura ladja das Kirchenschiff, latinščina das Kirchenlatein, občina die Kirchengemeinde, oblast die Kirchengewalt, oddaja na radiu der Kirchenfunk, oprema das Kirchengerät, pesem das Kirchenlied, pokora die Kirchenbuße, politika die Kirchenpolitik, provinca die Kirchenprovinz, streha das Kirchendach, ura die Kirchenuhr/Kirchturmuhr, zapoved das Kirchengebot, zgodovina die Kirchengeschichte, zgradba der Kirchenbau, leto das Kirchenjahr, občestvo die Kirchengemeinschaft, okno das Kirchenfenster, petje der Kirchengesang, posestvo das Kirchengut, pravo das Kirchenrecht, prekletstvo der Kirchenbann, verovanje der Kirchenglaube, klopi das Kirchengestühl, orgle die Kirchenorgel, vrata die Kirchentür)
cerkveno učiteljstvo kirchliches Lehramt
biti zavezanec cerkvenega prispevka kirchensteuerpflichtig sein
koledar cerkvenih praznikov der Festkalender
cerkveni predmeti kirchliche Geräte
obiskovanje cerkvenih obredov der Kirchgang/Kirchenbesuch
obiskovalec cerkvenih obredov der Kirchgänger/Kirchenbesucher
obiskovati cerkvene obrede ein Kirchgänger/Kirchenbesucher sein
svobodna cerkvena skupnost die Freikirche
figurativno reven kot cerkvena miš arm wie eine Kirchenmaus

cerkven pridevnik
1. (o zgradbi) ▸ templomi, templomPovezane iztočnice: cerkvene orgle, cerkveni stolp

2. (o instituciji) ▸ egyháziPovezane iztočnice: cerkvena gimnazija, cerkveni davek, cerkveni ključar, cerkveni očetje, cerkveni pevci, cerkveni pravnik, cerkveni učitelj, cerkveni zbor, cerkveno pravo

3. (o obredih in praksah) ▸ egyháziPovezane iztočnice: cerkveno leto

4. (o verovanju) ▸ egyházi
5. v umetnosti (neposveten) ▸ egyháziPovezane iztočnice: cerkvena heraldika

cerrar [-ie-] zapreti (se), zakleniti (se); ograditi; zajeti; zašiti, zamašiti; zapečatiti; zaključiti; zalepiti; (do)končati; nastopiti; poteči

cerrar la boca umolkniti, utihniti
cerrar la mano pest stisniti
cerrar la marcha kot zadnji korakati (hoditi)
cerrar el ojo umreti
cerrar los ojos zatisniti oči
a ojos cerrados slepo
en un (abrir y) cerrar de ojos v hipu, kot bi trenil
cerrar el pico molčati, jezik za zobmi držati
cerrar con alg. planiti na koga
al cerrar el día ob nastopu noči
hora de cerrar policijska ura
ha cerrado la noche temna noč je že
la puerta cierra bien (mal) vrata se dobro (slabo) zapirajo
ir cerrando počasi se celiti
¡cierra, España! v napad, Španija! (star bojni klic Špancev)
cerrarse (za)celiti se; pooblačiti se
cerrarse en callar trdovratno molčati

charretier, ère [šartje, ɛr] adjectif vozen; masculin voznik

chemin masculin charretier vozna pot
porte féminin charretière vozna vrata (za prehod voz)
voie féminin charretière širina kolotečine
jurer comme un charretier preklinjati ko Turek

chiudere^*

A) v. tr. (pres. chiudo)

1. zapreti, zapirati:
chiudere la porta, l'ombrello, la valigia, il libro zapreti vrata, dežnik, kovček, knjigo
chiudere a chiave zakleniti, zaklepati
chiudere un occhio pren. zamižati na eno oko
non chiudere occhio pren. ne zatisniti očesa
chiudere gli occhi pren. zapreti, zatisniti oči, umreti
chiudi quella bocca! pren. zapri gobec!, molči!
chiudere la bocca a qcn. pren. komu zamašiti usta
chiudere la porta in faccia a qcn. pren. koga zapoditi, nagnati

2. zapreti, zapirati, zagraditi (tudi pren.):
chiudere la strada, il cammino a qcn. komu zapreti, zagraditi pot
chiudere la luce, l'acqua, il gas izklopiti elektriko, vodo, plin

3. končati, zaključiti, prenehati (tudi pren.):
chiudere le lezioni končati pouk
chiudere bottega pren. prenehati dejavnost, opustiti dejavnost, zapreti štacuno
chiudere casa pren. preseliti se
chiudere una lettera končati pismo (s pozdravi in podpisom)
chiudere il conto plačati račun
chiudere il conto con qcn. pren. poravnati s kom račune
chiudere i giorni, l'esistenza pren. umreti

B) v. intr. prileči, prilegati s:
la porta non chiude bene vrata se ne zapirajo dobro

C) v. intr. zapreti, zapirati se:
il negozio chiude a mezzogiorno trgovino zapiramo opoldne

Č) ➞ chiudersi v. rifl. (pres. mi chiudo)

1. zapreti, zapirati se; zaceliti se:
la ferita si è chiusa rana se je zacelila

2. temniti se; oblačiti se:
il cielo si è chiuso nebo se je zoblačilo

3. oviti se:
chiudersi in uno scialle oviti se s šalom

4. skriti se; umakniti, umikati se; zapreti, zapirati se:
chiudersi in casa zapreti se v hišo

cȉc medm.
1. muc, za vabljenje mačke
2. nagajivka za tistega, ki so mu upi splavali po vodi: Taman Miša pošao i sagao se da vidi sve to, a Mica mu viknu: cic! i opet mu zalupi vrata toda Mica mu je zavpila: figo! in mu je zaloputnila vrata

cigolare v. intr. (pres. cigolo) zaškripati:
la porta cigola vrata škripljejo

claire-voie [klɛrvwa] féminin ograda iz letev; vrsta oken na zgornjem delu cerkvene ladje

à claire-voie rebračast, paličast, s prazninami, ki prepuščajo svetlobo
volet masculin à claire-voie rebračasta oknica
porte féminin à claire-voie mrežasta vrata
toile féminin à claire-voie redko, prosojno platno
semer à claire-voie redko (po)sejati

clandestīnus 3 (iz st.lat. clamde, clande = clam tvorjeno po naliki z intestīnus) skriven, naskrivaj (naskrivoma) storjen, tajen: Afr. fr., Pl., Lucr., scelus Ci., scelera L., introitus Ci. skriven dohod skozi skrivna vrata, colloquia cum hostibus Ci., consilium L., consilia C., nuntii legationesque C. tajna poročila in poslanstva po odročnih poteh, fuga Hirt., foedus L., Sil. Od tod adv. abl. sg. neutr. clandestīnō tajno, naskrivaj, naskrivoma (natihoma): cl. agere negotium Pl., committere alicui aliquid Luc. ap. Non.

claquer [klake] verbe intransitif pokati (bič), póčiti (puška), tleskati (jezik), šklepetati (zobje); théâtre ploskati; loputati (vrata, okno); familier popustiti, strgati se (vrvica); vulgairement iztegniti se, umreti; verbe transitif zaloputniti; klofniti; théâtre aplavdirati, ploskati (quelqu'un komu); sport nategniti (mišico); populaire zaveseljačiti, zafračkati; utruditi do izčrpanosti, zdelati (koga)

se claquer pretegniti se, preveč se napenjati
claquer du bec (populaire) biti lačen
claquer ses économies zafračkati svoje prihranke
claquer des dents šklepetati z zobmi
claquer des mains ploskati
claquer son fouet (familier, figuré) bahati se
claquer dans la main (nenadoma) spodleteti
faire claquer la porte zaloputniti vrata
claquer la porte au nez de quelqu'un zaloputniti komu vrata pred nosom
faire claquer sa langue tleskniti z jezikom

clear³ [kliə]

1. prehodni glagol
jasniti, vedriti; čistiti (of)
razbremeniti; razprodati; izkrčiti; pospraviti; plačati, poravnati; urediti; ocariniti; preskočiti; odstraniti; zapustiti, miniti; opravičiti
navtika odpluti

2. neprehodni glagol
(z)jasniti, zvedriti se; razsvetliti se; izprazniti se
mornarica rešiti se; odpluti, odjadrati

to clear an account poravnati račun
to clear the air pojasniti nesporazum
to clear the decks pripraviti ladjo za boj; sleng pojesti vso jed na mizi
to clear the gate preskočiti vrata
to clear the examination paper rešiti vse naloge
navtika to clear the land odpluti
to clear o.s. opravičiti se
to clear the room zapustiti sobo
navtika to clear the rope zravnati, razviti vrv
to clear the table pospraviti z mize
to clear one's throat odkašljati se
to clear s.o.'s skirts vrniti komu dober glas
clear the way! umakni(te) se!
to clear the way pripraviti pot (za nadaljnje delovanje)
to clear out of the way odstraniti
to clear a ship izkrcati tovor iz ladje

click¹ [klik] prehodni glagol
cmokniti, tleskniti; počiti

to click the door zaloputniti vrata
to click the tongue mlaskniti z jezikom
pogovorno to click for biti določen, primeren za kaj
to click one's heels udariti s petami (v pozdrav)