Franja

ἱππασία, ἡ (ἱππάζομαι) 1. jahanje, ježa, dirka, vožnja. 2. Arr. Anab. IV, 4 konjica.

ἱππεία, ἡ (ἱππεύω) 1. jahanje, ježa, vožnja, dirkanje. 2. konjištvo.

ἵππευμα, ατος, τό (ἱππεύω) poet. jahanje, ježa, vožnja, zasledovanje s konji.

κατά-πλους, ὁ 1. vožnja navzdol ali v pristanišče, pristanje, izkrcanje, vožnja, prevoz; ὁ οἴκαδε vrnitev; τοῖς δὲ ἀφειδὴς ὁ κατάπλους καθειστήκει pripeljali so se, ne prizanašajoč svojim ladjam. 2. prevožena pot (Arr. An. 6, 4, 2).

κομιδή, ἡ 1. (κομίζω) a) oskrbovanje, skrb, gojitev, postrežba; obdelovanje (vrta); b) donašanje, dovažanje, dovoz, vozilo; c) spravljanje καρπῶν; d) vožnja, prevoz, dohod, potovanje, povratek, vrnitev. 2. (κομίζομαι) a) (zopetna) (za)dobitev Ἑλένης; b) odstranjevanje, odstranitev (puščice iz rane); adv. κομιδῇ skrbno, natančno, popolnoma, povsem; v odgovorih: seveda, kajpada, gotovo.

ναυκληρία (ναύ-κληρος) brodarstvo, življenje na morju, vožnja po morju.

ναυτιλία, ἡ, ion. -ίη (ναυτίλος) mornarstvo, vožnja na morju.

ὁδός, ἡ, ep. tudi οὐδός [Et. iz kor. sed, sedeti, sede peljati se = iti, slov. -hod, hoditi, šel, šla, šlo iz šьd-lъ., iz hьd-] 1. pot, steza, cesta, ποταμοῦ struga, ἱππηλασίη vozna pot, kolovoz. 2. pot, hod, hoja, vožnja, potovanje, odhod, pohod (vojaški), povratek, πρὸ ὁδοῦ γίγνομαι grem, pridem naprej, ἡ ἄνω ὁδός pot navzgor. 3. pren. pot, način, prilika, sredstvo, možnost, postopanje, smer, ὁδῷ, καθ' ὁδόν metodično.

παραγωγή, ἡ 1. vožnja ob obali. 2. prevara, zapeljevanje. 3. različnost narečja. 4. hitro veslanje v stran, χράομαι τῇ παραγωγῇ tiho, brez šuma veslam v stran.

παρά-πλους, ου, ὁ vožnja ob obali, prevoz, ἡ νῆσος καλῶς ἐν τῷ παράπλῳ τῆς Ἰταλίας κεῖται otok leži ugodno za prevoz v Italijo.

περιέλασις, εως, ἡ ion. 1. jahanje (vožnja) okoli mesta. 2. prostor (pot), kjer se vozi, jaše.

περί-πλοος, ον, skrč. περίπλους, ουν 1. vožnja (jadranje) okoli česa. 2. objadranje, ἡμερῶν τεσσάρων vožnja štirih dni.

πλόος, skrč. πλοῦς, ὁ (πλέω; gen. NT πλοός) 1. vožnja po morju ali reki, plovba, plovstvo, jadranje, vožnja, odhod, povratek; τὸν πλοῦν ποιοῦμαι = plovem, jadram, δεύτερον πλοῦν πραγματεύομαι lotim se ponesrečenega podjetja z boljšim uspehom, poskusim vnovič. 2. ugodna plovba, ugoden čas (veter) za plovstvo, πλόος ἐστίν veter je ugoden za plovstvo.

στόλος, ὁ (στέλλω) 1. priprava; potovanje, pot, vožnja, vojni pohod, vojska, podjetje; τὸν πατρῷον στόλον ἑσπόμην odšla sem iz očetovske hiše odpuščena. 2. povod za potovanje, ἰδίῳ στόλῳ v lastnih zadevah (iz lastnega nagiba), δημοσίῳ στόλῳ v korist države (od države poslan), τίνι στόλῳ iz kakšnega povoda, τίς σ' ἐξῆρεν στόλος kakov pot je tebe (z doma) gnal? 3. spremstvo, čete, vojska, armada, brodovje ναυτικός, ναυβάτης. 4. ladijski nos, povprečni hlod na sprednjem delu ladje.

τυγχάνω [fut. τεύξομαι, aor. ἔτυχον, pf. τετύχηκα, ep. aor. (ἐ) τύχησα, τύχον, cj. 1 sg. τύχωμι, 3 sg. τύχῃσι, pt. τυχήσας, ion. pf. τέτευχα, plpf. 3 sg. ἐτετεύχεε, NT pf. τέτυχα] 1. a) zadenem (s strelom) τινά, τινός; pren. zadenem, pogodim resnico (zmisel, mnenje), τύχοιμι ἂν εἰπών bi pač prav imenoval, εἰ μή τι καιροῦ τυγχάνω ako ne pogodim resnice (= ako kaj neprimernega rečem); b) naletim, zadenem na kaj, srečam koga, snidem se s kom τινός; c) imam srečo, dosežem svoj namen, posreči se mi, ὅς κε τύχῃ komur se posreči, καὶ ἄγαν εἰ τύχοιμεν celo v najugodnejšem slučaju, οὐκ ἐτύχησεν ἑλίξας ni se mu posrečila vožnja (okrog stebra), χάρις, ἥνπερ τυγχάνων ὑπεσχόμην zahvala, katero sem obljubil, ako se mi to posreči; τυχών komur se je kaj posrečilo, kdor je imel uspeh; τῆς βουλήσεως ugodim želji, ὁ τυχὼν τῆς γνώμης kdor je prodrl s svojim mnenjem; (οἱ δ' ἄλλοι ἐτάξαντο) ὡς ἕκαστοι ἔτυχον kakor je (pač) vsak mogel, ὁπόθεν τύχοιεν odkoder je vsak mogel; d) (slučajno) dosežem, dobim kaj, deležen sem česa νόστου, συγγνώμης; βίης silo mi dela kdo, posili me; τινός τινος dobim kaj od koga, τί τινος, ἐκ, παρά, ὑπό, πρός τινος; ὁποίων τινῶν ἡμῶν ἔτυχον kakšne ljudi (neki) so v nas našli = kako smo se nasproti njim obnašali; ὅτι ἂν τύχωσιν, τοῦτο λέγουσιν kar jim ravno pride na misel, ὅτι ἂν τύχωσιν, τοῦτο πράξουσι kakor ravno pride = popolnoma bodo prepuščeni slepi sreči. 2. intr. a) nahajam se (sem) slučajno kje, μὴ σύ γε κεῖθι τύχοις, ὅτε da ne bi bil slučajno ravno tedaj tam, kadar, εἴπερ τε τύχῃσι μάλα σχεδόν ako je ravno (slučajno) zelo blizu, νῦν δ' ἀγροῖσι τυγχάνει nahaja se ravno sedaj na deželi, ὅπου ἐτύγχανεν ἕκαστος kjer se je ravno vsak nahajal; pf. razprostiram se, raztezam se, ležim πέτρη, πρών; ὁ τυχών katerikoli, katerisibodi, navaden (preprost) človek, majhen δύναμις NT, οἱ τυχόντες navadni ljudje, ljud(stvo); οὐδὲ γὰρ ὧν ἔτυχ' ἦν ni bil navaden človek; pogosto se veže τυγχάνω s part., ki izraža glavno dejanje, dočim se τυγχάνω prevaja z adverbi: slučajno, ravno, morda; n. pr. ἔπος τι τυγχάνει βαλών slučajno (ravno) je izgovoril (prevzetno) besedo, τὰ νοέων τυγχάνω kar ravno mislim, ὁ παῖς ἐτύγχανε καλὸς ὤν naključilo se je, da je bil tisti deček lep; včasih se mora part. dostaviti: τυγχάνει ἔνδον(sc. ὤν) ravno je notri; b) pridem komu v delež, doletim koga πολλά μοι ἔτυχε, σοὶ φόνος ἐξ ἐμέθεν τεύξεται zadela te bo smrt od moje roke; c) nav. impers. slučajno se kaj zgodi, pripeti se, naključi se, primeri se, ἡνίκ' ἂν τύχῃ kadar se ravno naključi, ὅπως ἐτύχομεν kakor se nam je ravno naključilo, kakor smo ravno mogli, ὡς ἔτυχεν kakor je ravno naneslo; ἂν οὕτω τύχῃ če tako nanese, morda, ὁπότε τύχοι včasih, εἰ τύχοι ako se primeri, morebiti, morda, na primer; pt. τυχόν slučajno, morda, morebiti.

тихий tih; miren; počasen;
т. ход počasna vožnja;
т. нрав mirna narava;
в тихом омуте черти водятся tiha voda bregove dere

фигурный s figurami okrašen
фигурная езда vožnja s figurami, umetno drsanje

ход m hod, gibanje; tek, potek; prehod, rov; vhod; poteza;
х. событий potek, razvoj dogodkov;
х. машины delovanje stroja;
чёрный х. zadnji vhod;
крёстный х. procesija;
ход коня poteza s konjem v šahu;
дать х. делу sprožiti zadevo, postopek;
это у нас в ходу to je pri nas v rabi;
такой товар не в ходу tako blago ne gre, ni povpraševanja po njem;
пустить машину полным ходом pognati stroj z vso hitrostjo;
тихим ходом z majhno hitrostjo;
задний х. vzvratna vožnja;
холостой х. prosti tek (stroja);
пустить в ход все средства uporabiti vsa sredstva;
ему не дают хода tlačijo ga v ozadje, ne puste ga napredovati;
чей ход? kdo vleče? (v šahu);
ваш ход vi ste na vrsti (pri igri);
ему ходу нет ne pride naprej;
на всём ходу v polnem teku;
дать (наддать, прибавить) ходу pospešiti korak