Franja

metropola samostalnik
1. (glavno mesto) ▸ metropolisz, világváros, metropolisDunaj je na lestvici svetovnih metropol po kakovosti življenja zelo visoko. ▸ Bécs a világvárosok rangsorában az életminőség szempontjából nagyon magas helyet foglal el.

2. (središče dejavnosti) ▸ metropolisz, metropolisLepi in mladi v Los Angelesu iščejo priložnost za uspeh v filmski metropoli. ▸ A szépek és a fiatalok Los Angelesben keresik a filmmetropoliszban rejlő siker lehetőségét.

mikroskopski pridevnik
1. (o mikroskopu) ▸ mikroszkópos, mikroszkopikusMed najpogostejše medicinske preiskave spadata prav kemijska in mikroskopska analiza urina. ▸ A vegyi és mikroszkópos vizeletvizsgálat a leggyakoribb orvosi vizsgálatok közé tartozik.
Če bo mikroskopski pregled potrdil, da je ta bezgavka zajeta s tumorjem, bo sledila odstranitev vseh ostalih bezgavk. ▸ Ha a mikroszkópos vizsgálat megerősíti, hogy a nyirokcsomó daganatos, az összes többi nyirokcsomó eltávolítása következik.

2. (ki se ga vidi le z mikroskopom) ▸ mikroszkopikusPrisotnost mikroskopskih celic umazanije v zraku lahko spodbudi nastanek krvnih strdkov. ▸ A levegőben lévő mikroszkopikus szennyeződések jelenléte serkentheti a vérrögök kialakulását.
Živalstvo pa je neizmerno pestro, od mikroskopskih bakterij do največjih in najbolj razvitih sesalcev. ▸ Az állatvilág azonban rendkívül változatos a mikroszkopikus baktériumoktól a legnagyobb és legfejlettebb emlősökig.

3. (zelo majhen) ▸ mikroszkopikus
Poleg sodelovanja v znanstvenem svetu pa me zanima tudi sodelovanje na bolj mikroskopski ravni. ▸ A tudományos világ szintjén való együttműködés mellett a mikroszkopikusabb szintű együttműködés is érdekel.
Ali tak, pravzaprav mikroskopski učinek upravičuje precej visoko ceno tovrstnih izdelkov? ▸ Vajon egy ilyen mikroszkopikus hatás indokolja az ilyen termékek meglehetősen magas árát?
Če bi se največji slovenski banki res združili, bi obvladovali pol slovenskega trga, v evropskem merilu pa bi še vedno ostali precej mikroskopski. ▸ Ha a két legnagyobb szlovén bank egyesülne, akkor a szlovén piac felét uralnák, de európai viszonylatban még mindig mikroszkopikus méretűek maradnának.

4. izraža poudarek (zelo podroben) ▸ mikroszkopikusRazgrnejo in z mikroskopsko natančnostjo secirajo vsako napako, neumnost in nerodnost, ki se zgodi poslancem. ▸ Feltárnak és mikroszkopikus pontossággal boncolgatnak a parlamenti képviselőkkel kapcsolatos minden hibát, butaságot és ügyetlenséget.

minaccioso agg.

1. grozeč

2. grozljiv

3. pren. visok (nad):
la rocca guarda minacciosa sull'altura trdnjava se dviga visoko na vzpetini

mnênje opinion; view; thinking; belief; mind; judgment, judgement; idea

po mojem (skromnem) mnênju in my (humble) opinion (ali judgment), to my mind, ZDA I reckon
javno mnênje public opinion
prevladujoče mnênje prevailing opinion
pristransko mnênje bias
strokovno mnênje expert opinion, finding
vnaprejšnje mnênje (predsodek) prejudice
različno mnênje dissenting opinion
izmenjava mnênj interchange of views, discussion
izražanje mnênja expression (ali statement) of opinion
raziskava javnega mnênja public opinion research, ZDA polls pl
razlika v mnênju difference of opinion, misunderstanding, disagreement, dissent
izraževanje javnega mnênja public opinion poll
sem mnênja, da... I am of the opinion that..., I take the view that...
nisem tega mnênja I disagree
sva različnega mnênja we differ in opinion
biti drugačnega mnênja to dissent
biti istega mnênja z... to agree with...
smo istega mnênja we are of one mind
imeti dobro (slabo) mnênje o... to think highly (badly ali ill) of someone
imeti visoko mnênje o kom to think highly of someone
imeti visoko mnênje o sebi to have a pretty good opinion of oneself, to be self-sufficient, to entertain a high opinion of oneself, to suffer from a swelled head, to think oneself no end of a fellow
odkrito sem mu povedal svoje mnênje I told him my mind
povedati svoje mnênje to speak one's mind
môči, sméti izraziti svoje mnênje o... to dare (ali to venture) to express one's view (ali opinion)
spremeniti mnênj, pridružiti se mnênju koga drugega to come round
mnênja se razhajajo opinions pl differ
postati drugačnega mnênja to change one's mind (ali opinion, views pl)
ne se strinjati z mnênjem kake osebe glede česa to disagree with someone about something
ustvariti si mnênje to form an opinion
ostaniva vsak pri svojem mnênju! let's agree to differ!
javno mnênje se nagiblje njemu v prid public opinion is rallying to his support

mnênje opinión f ; parecer m ; idea f

javno mnenje la opinón pública
vnaprejšnje mnenje prejuicio m, idea f preconcebida
po mojem mnenju a mi parecer, en mi opinión
kaj je Vaše mnenje? ¿cuál es su opinión?
mnenja sem, da ... opino que...
nisem Vašega mnenja no soy de (ali no comparto) su opinión; no soy de su parecer
mnenja so dejena hay división de opiniones
samó on je takega mnenja sólo él opina así
biti nasprotnega mnenja ser de opinión contraria (ali opuesta)
imeti dobro (slabo) mnenje o tener buena (mala) opinión de
izraziti svoje mnenje dar (ali decir ali expresar ali exponer) su opinión
odkrito komu povedati svoje mnenje fam decirle cuatro verdades a alg
potegniti se za svoje mnenje tener el valor de sustentar su opinión
spremeniti svoje mnenje cambiar de opinión (ali de parecer)
imeti visoko mnenje o tener un alto concepto de
ustvariti si mnenje formarse una opinión
biti istega mnenja s kom ser de la misma opinión que alg, estar conforme (ali de acuerdo) con alg
mnenje deliti s kom compartir la opinión de alg
biti drugačnega mnenja ser de otra opinión

močno [ó] sehr, stark; hochgradig; stark- (poraščen starkbehaart, prometen starkbefahren), -intensiv (dišeč geruchsintensiv, obarvan farbintensiv); (globoko) tief- (prizadet tiefbetroffen, ganjen [tiefbewegt] tief bewegt; barve - rdeč tiefrot, moder tiefblau); (visoko) hoch- (eksploziven hochexplosiv, hvaljen hochgelobt, obremenjen hochbeansprucht); -reich (slan salzreich, kochsalzreich, kontrasten kontrastreich, naguban faltenreich, prekrvljen blutreich)

mola -ae, f (molere)

1. mlinski kamen, poseb. zgornji mlinski kamen, vrhnják: manuali molā ad collum ligatā Hier.; od tod pl. (včasih tudi sg.) mlinska kamna (mlinski kamen) = mlin, ki sta ga v starem veku sestavljala dva kamna: spodnji (mēta, spodnjak) v obl. stožca je stal trdno, nad njim postavljeni zgornji (gr. ὄνος, vrhnjak) pa v obliki peščene ure. Zgornji grot vrhnjaka je sprejemal žito, ki se je usipalo skozi luknjo na sredini in se mlelo med kamnoma. Mline so gnali sužnji z roko, osli, konji ali vodna sila: Enn. ap. Non., Naev. fr., Ca., Varr., Plin., Petr., Ap., Icti., Cass., suspensa mola O. visoko postavljeni mlin, molis operam dare Ci., molas versare O. ali circumagere Gell., molae nigrae ali pumiceae O. iz lave.

2. meton.
a) debela (trgana) moka, soljen zdrob: V., Tib., Mart., mola et vinum Ci., mola salsa Pl., H. (gl. immolō).
b) snet(je) v maternici = iznakažen zarodek, izrojenec, izrodek, nedonošenček (= gr. μύλη): Plin. — Kot nom. propr. Mola s star. gen. Molās, f Móla, mlinska boginja: Molas colonia Pl. (gl. colonia).

montagne [mɔ̃tanj] féminin gora; pogorje

une montagne de, des montagnes de velika množina, količina (česa)
montagne moyenne sredogorje
montagnes russes velika drsalnica (tobogan) (v cirkusu, na sejmih), figuré dviganje in padanje
montagne à vaches gora s planinami za pašo krav
chaîne féminin de montagnes gorska veriga
haute montagne visoko gorovje
mal masculin des montagnes višinska bolezen
pays masculin de montagnes gorata dežela
système masculin de montagnes gorski sistem
faire une montagne, des montagnes (familier) črno videti; videti težave, kjer jih ni
faire une montagne, des montagnes de quelque chose narediti iz muhe slona
se faire une montagne de quelque chose pretiravati pomembnost, nevarnost, težave kake stvari
faire une excursion en montagne napraviti izlet v hribe, na planine
soulever les montagnes z lahkoto opraviti s težavami
c'est la montagne qui accouche d'une souris (figuré) po velikih načrtih in ambicijah (tresla se je gora) majhni rezultati (rodila se je miš)

mȏre s morje: debelo more visoko morje; otvoreno more odprto morje; široko more; to se nalazi za -em; iza sedam mora zelo daleč; preko -a onstran morja; to je kaplja u more; majstor s -a primorski, dalmatinski mojster, Dalmatinec; sloboda -a svobodna plovba po morju; ravno mu je sve do -a vseeno mu je; hvali more, drži se kraja ne sili v nevarnost; mrtvo more brezizrazna družba; more mu je do koljena tuje podcenjuje, svoje pa precenjuje; Mrtvo more; Crveno more; Jadransko more

mot [mo] masculin beseda; izrek; rešitev (uganke); commerce ponudba, cena

un mot (figuré) par besed, vrstic; pisemce
à ce(s) mot(s) ob tej besedi, ob teh besedah
à demi-mot na namig; namigovaje
au bas mot najmanj
au premier mot na prvo besedo, takoj, brez oklevanja
en un (deux, quatre) mot(s) z eno besedo, skratka
en d'autres mots z drugimi besedami
en peu de mots v kratkih besedah, na kratko
sans mot dire brez besede, ne da bi zinil besedico
mot à mot, mot pour mot dobesedno
(bon) mot dovtip, domislica, šala
le dernier mot de la bêtise višek neumnosti
demi-mot masculin namig
espèce féminin de mot (grammaire) besedna vrsta
(fin) mot poanta, skrivni pomen
grand mot velika beseda; geslo; pluriel visoko doneče besede
gros mot psovka, kletvica
feu masculin de mots besedna igra
mots pluriel carrés magični kvadrat (uganka)
mots pluriel croisés križanka
mots-croisiste masculin ljubitelj križank, križankar
mot étranger, d'emprunt tuja, izposojena beseda
mot fin pametna duhovita beseda
mot d'ordre, de passe (militaire) spoznavna beseda, geslo
mot pour rire dovtip, šala
mot de repère geslo, značnica (v slovarju)
mot à double sens, entente dvoumna beseda
mot-souche masculin geslo, značnica (v katalogu)
mot trouvé dobra misel, ideja
avoir le dernier mot imeti zadnjo besedo
avoir son mot à dire imeti nekaj besede pri (čem), (moči) povedati svoje mnenje
avoir des mots (s)pričkati se
compter, peser ses mots (pre)šteti, (pre)tehtati svoje besede
dire un mot, deux, quatre mots à quelqu'un imeti resen pogovor s kom
ne dire, sonner mot, ne souffler mot nobene ne ziniti, črhniti
se donner le mot domeniti se vnaprej
n'entendre pas un mot de quelque chose nobenega pojma ne imeti o čem
ce ne sont que des mots to so le (prazne) besede
pas un mot de plus! dovolj! niti besede ne več!
fouer sur les mots igrati, igrajčkati se z besedami
ne pas mâcher ses mots govoriti z brutalno odkritostjo
manger ses mots govoriti nerazločno
passer des mots aux actes preiti od besed k dejanjem
prendre au mot prijeti za besedo
traîner ses mots počasi govoriti
trancher le mot čisto odkrito reči
se payer de mots zadovoljiti se z besedami (in ne preiti k dejanjem)
qui ne dit mot consent (proverbe) kdor molči, se strinja

moto samostalnik
1. (vodilo; načelo) ▸ mottóNjihov moto je zagotoviti kakovosten izdelek še tako zahtevnemu kupcu. ▸ Mottójuk, hogy még a legigényesebb ügyfeleknek is minőségi terméket nyújtsanak.
Na poti me vedno spremlja moj moto, da s trdim delom vedno dosežeš še tako visoko zastavljeni cilj. ▸ Végigkísér az úton a mottóm, mely szerint kemény munkával mindig eléred a célod, legyen az bármilyen magasröptű.

2. (slogan) ▸ mottó, jelmondat Moto prireditve je Preživimo dan na rolerjih. ▸ A rendezvény mottója: Görkorcsolyázzuk végig a napot.
Moto akcije je bil: vsak učenec nekaj papirja. ▸ Az akció mottója a következő volt: Minden tanuló egy kis papírt.

mucho mnogo, zelo; često; dolgo; hitro; vsekakor, seveda

mucho más (menos) mnogo več(manj)
mucho que sí gotovo, vsekakor, seveda; mislim da
muy mucho zelo, strašno
no hay mucho ni dolgo od tega, pred kratkim
no es barato, ni mucho menos nikakor ni poceni
ni con mucho še daleč ne, še dolgo ne
entrar por mucho en a/c močno udeležen biti pri čem
mucho fuera que... bilo bi čudno, če ...
no es mucho que... nič ni čudnega, če ...
por mucho que haga, nada conseguirá naj naredi, kar hoče, ničesar ne bo dosegel
lo siento mucho zelo obžalujem, zelo mi je žal
tener en mucho visoko ceniti

naklad|a¹ ženski spol (-e …) die Auflage (Aufl.), Druckauflage; (majhna Kleinauflage, milijonska Millionenauflage, celotna Gesamtauflage, množična Massenauflage)
naklada/višina naklade die Auflage(n)höhe
ostanek naklade die Restauflage
izdati novo naklado wiederauflegen
ki ima nizko/visoko naklado auflagenschwach/auflagenstark

Nase, die, (-, -n) nos; Tierkunde smrček; Tierkunde Fisch: podust; Baukunst, Architektur izboklina, Technik nastavek, nos, brada, ([Auslaß] Auslass) izpust; beim Hobel: rog; eine feine Nase dober nos ( tudi figurativ ); die richtige Nase für dober nos za; die Nase läuft iz nosu (mu/ji) teče; die Nase blutet kri (mu/ji) teče iz nosu; die Nase rümpfen vihati nos; der Nase nach za nosom (immer kar) ; die Nase zu tief ins Glas stecken pregloboko pogledati v kozarec; die Nase in etwas stecken vtikati/vtakniti nos v; die Nase voll haben von biti sit (česa) (do grla), imeti dosti (česa); die Nase vorn haben dobro se odrezati; die Nase beleidigen smrdeti; die Nase hängen lassen figurativ povešati glavo; die Nase hoch tragen visoko nositi nos; eine Nase bekommen dobiti jih po nosu; jemandem eine Nase drehen/eine lange Nase machen pokazati osle (komu); seine Nase aus etwas halten ne vtikati nosu v; nicht weiter als seine Nase sehen ne videti dlje od nosu; das ist nicht nach meiner Nase to mi ni povšeči
an: an der Nase ansehen iz nosu videti, po nosu spoznati; an der Nase herumführen voditi za nos; sich an die Nase fassen pogledati sebe/brigati se za svoje stvari
auf: auf der Nase liegen biti/ležati bolan; auf die Nase fallen figurativ doživeti neuspeh; eins auf die Nase geben dati jih po nosu; auf die Nase binden dati pod nos (povedati); auf der Nase herumtanzen skakati po glavi
aus: Würmer aus der Nase ziehen vrtati in vrtati (spraševati)
durch: durch die Nase skozi nos
in: in der Nase bohren vrtati po nosu; in die Nase stechen iti v nos; in die Nase fahren figurativ iti v nos (užaliti)
mit: mit langer Nase z dolgim nosom; mit der Nase auf etwas stoßen figurativ zaleteti se v, jemanden figurativ poriniti (komu) nos v
nach: nach der Nase po volji/želji; (nicht) nach der Nase sein (ne) biti po volji
pro: pro Nase po osebi, po glavi
über: über die eigene Nase hinaus dlje od (svojega) nosu
um: sich den Wind um die Nase wehen lassen ogledati so svet
unter: unter der Nase pred nosom; die Faust unter die Nase halten groziti (s pestjo); etwas unter die Nase halten/reiben figurativ dati pod nos
vor: vor der Nase pred nosom; vor die Nase pred nos; vor der Nase weg (schnappen) izpred nosu

nasip moški spol (-a …)

1. (nasutje) die Aufschüttung, Anschüttung, der Auftrag, zemeljski: Erdauftrag
zid z nasipom hinterfüllte Mauer

2.
gramozni nasip das Schotterbett

3. zaščitni: der Wall, zemeljski: Erdwall
protihrupni nasip der Lärmschutzwall
varovalni nasip Schutzwall

4.
geografija morenski nasip der Moränenwall

5. obrežni/obalni: der Deich
nasip za visoko vodo Hochwasserdeich, Flutdeich
brežina nasipa die Deichböschung
porušenje nasipa der Dammbruch, Deichbruch
obdati z nasipi vodo: eindeichen

6. zajezitveni: der Damm
odklonski/preusmerjevalni nasip der Ablenkdamm
zastružni nasip der Triebschneedamm
vrh nasipa die Dammkrone
porušenje nasipa der Dammbruch

7. cestni, železniški: der Damm
cestni nasip der Straßendamm
železniški nasip Eisenbahndamm, Bahndamm

8.
pristaniški nasip die Landungsbrücke

nāsus (nāssus) -ī, m (sor. z nāris, gl. nāris)

1. nos (kot telesni ud): Pers., Mart., Iuv., Hier. idr., naso clamare Pl. smrčati, n. acutus Pl., adunctus Ter., Suet., pravus H., collisus Sen. ph., nasus ita locatus est, ut quasi murus oculis interiectus esse videatur Ci., naso auribusque decisis L.

2. nos (kot vohalo) in meton. kot pojem, s katerim se izraža
a) bistroumna sodba = tanek nos, tanka (pretanjena, bistroumna) sodba, bistra razsodnost: non quia nasus illis nullus erat H.
b) porogljivost, porogljiv nos, porog, gnev, jeza: naso suspendis adunco ignotos H. ošabno vihaš nos (= visoko dvigaš nos) nad ljudmi preprostega rodu, suspendens omnia naso H. vsemu se rogajoč, excusso (= emuncto) populum suspendere naso Pers., ira cadat naso Pers., rabido ore fumantem nasum vivi temptaveris ursi Mart., tacito ridere naso Mart. s tihim porogom; od tod porogljiv dovtip, zabavljica, zabavljivka, satira: n. Atticus Sen. rh., Lucilius, qui primus condidit stili nasum Plin., non cuique datum est habere nasum Mart.

3. metaf. nos ali grlo kake posode, dulec: Mart. (14, 96), calix nasorum quattuor Iuv. — Starejša soobl. nāsum -ī, n nos: Pl., Luc. ap. Non., Vitr.

natalité [-lite] féminin število rojstev, rodnost, nataliteta

pays masculin à forte, faible natalité dežela z visoko, nizko nataliteto
natalité (il)légitime število (ne)zakonskih rojstev

nectō -erē, nexī ali nexuī, nexum

1. (z)vezati, zavez(ov)ati, (za)vozlati, povez(ov)ati, privez(ov)ati, navez(ov)ati, pritrditi (pritrjevati), doda(ja)ti, spe(nja)ti, strniti (strnjevati), (z)viti, zvi(ja)ti, ovi(ja)ti, spojiti (spajati), (s)plesti (spletati), (iz)vesti, zaplesti (zapletati): necte tribus nodis ternos colores V., apricos necte flores, necte meo Lamiae coronam H., nexa corona O. spleten venec, n. laqueum H., Medo nectis catenas H., pedibus talaria nectere V. na noge si privezati krilate čevlje, caput olivā V. ovi(ja)ti si glavo z oljko, comam myrto O. ovi(ja)ti si lase z mirto, bracchia n. O. (plesaje kolo) prepletati roke, colla lacertis n. O. objeti koga okoli vratu, okleniti se koga okoli vratu, nodum informis leti trabe nectit ab alta V. pripne vozel (zanko) visoko na gredi (da je visel(a) navzdol); pren.: iam tibi compedes nectimus Plin. iun.; pesn.: Africus in glaciem frigore nectit aquas Pr. strdi (zamrzne) z mrazom v led.

2. occ. kot jur. t. t. v zaporu zaradi dolgov (z)vezati, vkleniti (vklepati), v spone da(ja)ti, vkleniti (vklepati), nadeti verige: nectierque (nectier star. inf. pr. pass.) postea desitum Ci., necti desierunt L., nexum se dare alicui ob aes alienum ali ob aes grave L., Val. Max. izročiti se komu v zapor (pripor) zaradi dolgov. Od tod subst. pt. pf.
a) nexus -ī, m suženj (podložnik) zaradi dolgov (tj. dolžnik, ki ni mogel povrniti dolgov in je bil zato izročen svojemu upniku, da je za dolg sam jamčil s svojim telesom): liber, qui suas operas in servitute pro pecunia quadam debebat dum solveret, nexus vocatur Varr., deinceps et qui ante fuerant, creditoribus tradebantur, et nectabantur alii L., nexi, vincti solutique, se undique in publicum proripiunt, inplorant Quiritium fidem L., ita nexi soluti cautumque in posterum, ne necterentur L.; occ. nexi -ōrum, m jetniki sploh: nexorum tria milia e carcere dimittit Iust., nec carcerem nexis, sed caedibus civitatem replet Iust.
b) nexum -ī, n (jur. t. t.) obvezovanje dolžnika, svečano pravno dejanje pred pričami, po katerem se vzpostavlja posebno pravno razmerje med dolžnikom in upnikom; dolžnik, ki ne izpolni svoje plačilne dolžnosti, izgubi svobodo in postane upnikov suženj (podložnik): Varr., Ci., L. idr.; od tod meton. po tej obvezi nastala α) dolžniška (dolžnikova) obveza(nost): cum sunt propter unius libidinem omnia nexa civium liberata nectierque postea desitum Ci. ko so bile razveljavljene vse obveze zadolženih državljanov, cuius quoniam proprium te esse scribis mancipio et nexo Ci. ep. β) upnikova lastninska pravica: Sulla ipse ita tulit de civitate, ut non sustulerit horum nexa atque hereditates Ci.

3. metaf.
a) pripojiti (pripajati), spojiti (spajati), zvez(ov)ati, združiti (združevati): fatum ex causis Ci., videtisne, ut ex alio alia (drugo z drugim) nectantur Ci., omnes enim (sc. virtutes) inter se nexae et iugatae sunt Ci., n. verba numeris O. besede združevati z napevom = zlagati (pisati) pesmi, pesniti, iurgia cum aliquo O. začeti s kom prepir, causas inanes V. navajati navidezne razloge, dolum L. (za)snovati prevaro, (na)plesti zvijačo, insidias Val. Max. zalezovati, pripravljati zasedo, moras Sen. ph., T., Fl. vsevdilj (nenehno) zavlačevati, talia nectabant (sc. sermone) Stat. tako so se pogovarjali.
b) obvez(ov)ati, zavez(ov)ati: sacramento quodam nexi Iust., res pignori nexa Icti. zastavljena.

nez [ne] n nos, figuré voh; familier obraz; kljun (ladje, letala); rtič

nez droit, aquilin, retroussé, de betterave, busqué, camus (ali: camard) raven, orlovski, zavihan, gomoljast, zakrivljen, potlačen nos
ce chien a du nez ta pes ima dober voh
nez à nez iz oči v oči
à vue de nez od daleč, na oko, približno
mon nez coule iz nosa mi teče
saignement masculin de nez krvavenje iz nosa
ce n'est pas pour ton nez to ni zaradi tebe
le nez en l'air z dvignjeno glavo, ne da bi pazili
ça sent le gaz à plein nez to pošteno diši po plinu
la moutarde me monte au nez (figuré) pobesnim
l'avion piqua du nez vers la mer avion se je usmeril proti morju
avoir un pied de nez oditi z dolgim nosom
avoir le nez fin, avoir du nez, avoir le nez creux imeti dober nos, dobro predvideti, prav slutiti
avoir quelqu'un dans le nez (figuré) imeti koga v želodcu, koga ne trpeti
(populaire) avoir un verre dans le nez biti pijan
tu as le nez dessus imaš pred nosom (stvar, ki jo iščeš)
avoir toujours le nez sur quelque chose, ne pas lever le nez de dessus quelque chose vedno tičati v nečem, vedno biti zaposlen s čim
(populaire) se bouffer le nez, se manger le nez biti si v laseh, (s)pričkati se
se casser le nez à la porte de quelqu'un naleteti na zaprta vrata, prste si opeči, ne uspeti
donner à quelqu'un sur le nez komu pošteno svoje mnenje povedati
faire un pied de nez à quelqu'un osle komu pokazati
faire un drôle de nez allonger le nez (figuré) napraviti dolg obraz
fermer la porte au nez de quelqu'un komu pred nosom vrata zapreti, ne sprejeti (obiska)
gagner les doigts dans le nez zmagati brez težave, z veliko prednostjo
mener quelqu'un par le bout du nez koga na vrvici imeti, početi z njim, kar hočemo
mettre, fourrer son nez dans vtikati svoj nos v, vmešavati se v
jeter quelque chose à quelqu'un au nez komu kaj pod nos dati
monter, prendre au nez v nos iti
montrer le bout du nez pokazati se, dati videti svoje skrivne namene
moucher son nez obrisati si nos
parler du nez govoriti skozi nos, nosljati
porter le nez au vent nos visoko nositi
se piquer le nez (familier) opiti se, napiti se ga
prendre son nez pour ses fesses (familier) pošteno se zmotiti
passer sous le nez de quelqu'un uiti izpred nosa
prenez-vous par le bout du nez (figuré) pometajte pred svojim pragom
regarder quelqu'un sous le nez koga nesramno gledati, meriti ga z očmi
saigner du nez krvaveti iz nosa
rire au nez de quelqu'un smejati se komu v obraz
tirer les vers du nez à quelqu'un s spretnim izpraševanjem izvabiti skrivnost iz koga
ne pas voir plus loin que (le bout de) son nez (figuré) ne videti ped pred nosom, videti le bližnje posledice

neznansk|i (-a, -o) immens, ungeheuer, ungeheuerlich; sila, veselje: unbändig; Riesen-, Heiden- (strah die Riesenangst, Heidenangst, sila/moč die Riesenkraft); himmel- (visoko himmelhoch, oddaljen himmelweit entfernt)
neznanska vsota die Unsumme