Franja

salicilat samostalnik
kemija (kemijska spojina) ▸ szalicilátJagode vsebujejo tudi veliko salicilatov. ▸ Az eper szintén magas szaliciláttartalmú.

sálo (-a) n

1. sugna

2. ekst. ciccia, grassume, adipe:
imeti veliko sala avere molta ciccia

sanitéten sanitary; hygienic

sanitétni avto (motor) ambulance
sanitétni artikli sanitary articles pl
sanitétno letalo ambulance plane, (veliko) airborne ambulance
sanitétna oprema medical equipment
sanitétni pes first-aid dog, ambulance dog
sanitétna postaja sanitary station, firstaid post (ali dressing station)
sanitétni ukrep sanitary measure
sanitétni vlak ambulance (ali hospital) train

se | sebe (si, se, sebi, seboj; sebi, sebe, sebi, seboj) pron. refl.

I.

1. (naglašene oblike) me, te, se, noi, voi, se; (nenaglašene oblike) mi, ti, si, ci, vi, si:
(za izražanje predmeta, kadar je identičen z osebkom dejanja) pazi, da si ne raztrgaš obleke attento a non stracciarti il vestito
vzemite me s seboj prendetemi con voi
po napornem teku sem se najprej sezul, se očedil in si privoščil mrzlo pivo dopo la dura corsa mi son tolto le scarpe, mi son fatto un bel bagno e mi sono scolato una bella birra fredda
poglejmo se vendar v oči in si povejmo vse po pravici! su, guardiamoci negli occhi e diciamoci tutta la verità!
na sliki se nisem prepoznal nella foto non mi riconobbi
naročiti si pivo ordinare (per sé) una birra

2. (v zvezi s 'sam' poudarja odnos do osebka) sé, sé stesso (-a):
bilo jo je sram same sebe si vergognava, aveva vergogna di sé stessa
verjeti sam vase credere, aver fiducia in sé

3. (v zvezi s 'sam' poudarja dogodke brez zunanje spodbude) sé, solo:
vrata so se odprla sama od sebe la porta si aprì da sola
to se razume samo po sebi lo si intende di per sé

4. (za izražanje vzajemne dejavnosti osebkov) si:
kmalu se bosta poročila si sposeranno presto
pozdraviti se, srečati se s kom salutarsi, incontrarsi con qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
samega sebe poln človek individuo pieno di sé
vsak človek je sebe vreden ognuno è degno di rispetto
sam sebi pripiši (krivdo) è colpa tua
biti sam sebi v nadlego essere di malumore
pozabljati sam sebe dimenticare sé stesso, essere altruista
prekositi samega sebe superare sé stesso
ne pustiti do sebe essere inavvicinabile
biti ves iz sebe essere fuori di sé
ne spraviti besede iz sebe non fiatare, non aprir bocca
imeti koga okoli sebe avere compagnia
priti k sebi riaversi, riprendere coscienza; riprendersi
dati veliko nase avere un'alta opinione di sé
ne imeti kaj nase deti non aver cosa mettersi, vestirsi
pog. spraviti podse sottomettere, soggiogare
spraviti vase mangiare
klicati vsakega zase chiamare uno per uno
obdržati zase tenere per sé, non confidare
šport. biti razred zase essere nettamente superiore
druge soditi po sebi valutare, giudicare gli altri col proprio metro, misurare gli altri su di sé
misliti pri sebi pensare dentro di sé
imeti kaj v sebi avere qcs. innato
imeti nekaj med seboj litigare, volersi bene
podreti mostove za seboj tagliarsi i ponti dietro
imeti kaj nad seboj avere preoccupazioni, problemi
izgubiti oblast nad seboj perdere l'autocontrollo, non saper dominarsi
imeti pod seboj delavce avere operai ai propri ordini, essere capo di operai
ne biti si na jasnem sam s seboj non saper chiaramente cosa si vuole
obračunati s samim seboj fare i conti con sé stesso
odnesti skrivnost s seboj portare il segreto con sé nella tomba
pog. imeti za seboj ves kolektiv avere l'appoggio di tutto il collettivo
PREGOVORI:
vsak je sebi najbližji il primo prossimo è sé stesso

II. se (kot morfem)

1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
bahati se vantarsi
bati se temere
kujati se fare il broncio
lotiti se česa accingersi a
ozirati se voltarsi
smejati se ridere
usesti se sedersi, sedere
zavedati se essere conscio
bleščati se scintillare, brillare
oddahniti se, si riprendere fiato, riposarsi

2. (v 3. os. sing. za izražanje dejanja s splošnim nedoločenim osebkom) si:
govori se si dice
piše se si scrive

3. (za izražanje trpnega načina) si:
trgovine se odprejo ob osmih i negozi (si) aprono alle otto
blago se dobro prodaja la merce si vende bene

4. (za izražanje brezosebnosti) si:
dani se si fa giorno

5. (s smiselnim osebkom v dajalniku za izražanje dogajanja brez hotenja osebka) mi, ti si, ci, vi:
kolca se mi mi vengono i rutti
želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco

III. si (kot morfem)

1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
drzniti si osare
opomoči si riprendersi
prizadevati si sforzarsi, impegnarsi
oddahniti, odpočiti si riprendere fiato, pren. tirare un respiro di sollievo

2. (za izražanje osebne čustvene udeležbe pri dejanju)
peti si cantare
žvižgati si fischiare, fischiettare
misliti si pensare (dentro di sé)
ne moči si kaj non poter non
dajati si opravka darsi da fare

sedêti estar sentado (na en) ; (ptica) estar posado

sedeti poleg koga estar sentado junto (ali al lado de) alg
sedeti brez dela estar ocioso
tu se dobro sedi aquí se está cómodamente
sedeti pri mizi estar a la mesa, estar comiendo
sedeti v ječi estar encarcelado, fam estar a la sombra
veliko sedeti llevar una vida sedentaria
sedeti slikarju (kot model) servir de modelo, posar (za para)
vedno pri knjigah sedeti estar siempre sobre los libros, fam quemarse las cejas estudiando
trdno sedeti v sedlu tenerse firme en la silla, fig mantenerse firme
sedeti kot na žerjavici estar (como) en ascuas

semenišče samostalnik
(katoliška ustanova) ▸ szeminárium [katolikus intézmény]Povezane iztočnice: bogoslovno semenišče, veliko semenišče

servilnost samostalnik
(pretirana uslužnost) ▸ szervilizmus, szolgalelkűség, alázatoskodásSte velikokrat soočeni s pretirano servilnostjo, uslužnostjo, ki se meša z usmiljenjem. ▸ Sokszor találkozik túlzott szolgalelkűséggel, szánalommal vegyes szolgálatkészséggel.
V samem postopku imenovanja novega ministra za kmetijstvo je koalicija pokazala veliko servilnost do vlade. ▸ Az új mezőgazdasági miniszter kinevezési folyamatában a koalíció nagy alázatosságot tanúsított a kormány iránt.

sestan|ek moški spol (-ka …)

1. die Sitzung, die Konferenz, die Besprechung, pripravljalni Vorkonferenz, Vorbesprechung, stranke die Versammlung, Parteiversammlung
roditeljski sestanek der Elternabend

2. (zmenek) das Treffen, ein Termin
ne priti na sestanek einen Termin platzen lassen
imeti veliko sestankov viele Termine haben

sestra samostalnik
1. (sorodnica) ▸ testvér, nővér [starejša] ▸ húg [mlajša]Ima sestro dvojčico, Majo, s katero pa sta si značajsko zelo različni. ▸ Van egy ikertestvére, Maja, de nagyon különböző karakterűek.Dekleta so bila kot sestre in delila so si tako uspehe kot tudi delo. ▸ A lányok olyanok voltak, mint két testvér, megosztoztak a munkán és a sikereken is.

2. (poklic) ▸ nővér, ápolónő Sestre na porodnem oddelku vam bodo pomagale pri začetnih težavah z nego dojenčka. ▸ A szülészeti osztályon a nővérek segítenek önnek, hogy sikerüljön leküzdeni a csecsemőgondozás kezdeti nehézségeit.
3. ponavadi v množini (redovnica) ▸ nővér, apácaPosebnost reda sester klaris je privilegij izjemnega uboštva. ▸ A klarissza nővérek rendjének különlegessége a kivételes szegénység privilégiuma.
4. (sorodna stvar) ▸ nővér, testvérO violini kroži veliko šal, še več pa se jih drži njene večje sestre, viole. ▸ Sok vicc szól a hegedűről, de még több nagyobb testvéréről, a brácsáról.
Mazda2 gre po oblikovnih sledeh svoje večje sestre mazde6, toda oblikovalci zaradi sorodstvenih vezi s Fordom niso mogli uresničiti vseh zamisli. ▸ A Mazda2 a nagyobbik testvére, a Mazda6 formatervezési nyomdokain halad, de a tervezőknek a Forddal való családi kapcsolat miatt nem sikerült minden ötletet megvalósítaniuk.
5. (o povezanosti ali skupni izkušnji) ▸ testvérSo naši državljani, naši bratje in sestre. ▸ A honfitársaink, a testvéreink.
V skupnosti se vsakdo, ki pride, enakopravno in enakovredno vključi, ne glede na to, ali je odvisnik ali ne. Živimo kot bratje in sestre. ▸ Mindenki, aki ideérkezik, egyenjogúan és egyenértékűen kapcsolódik be a közösségbe, tekintet nélkül arra, hogy függő vagy sem. Testvérekként élünk.
Ženske, ki so bile posiljene, so naše sestre. ▸ A megerőszakolt nők a testvéreink.

síla (moč) fuerza f ; potencia f ; poder m ; violencia f vehemencia f ; (potreba, nuja, stiska) necesidad f

po sili por fuerza
po sili jesti comer sin apetito
s silo por fuerza, a la fuerza
z oboroženo silo a fuerza de armas
z vso silo, siloma con toda la fuerza, a viva fuerza, fuerza a fuerza
centralne sile (pol) potencias f pl centrales
efektivna sila fuerza efectiva (ali útil)
gonilna sila fuerza motriz
konjska sila (teh) caballo m de vapor (krajšava: CV)
motor s sto konjskimi silami motor m de cien caballos
konjska, živalska sila fuerza de sangre, fuerza animal
z muko in silo con grandes esfuerzos, penosamente, a duras penas
oborožene sile fuerzas f pl armadas
mladostna sila fuerza (ali vigor m) de la juventud
privlačna sila fuerza atractiva
naravne sile fuerzas naturales
surova sila fuerza bruta
s surovo silo a viva fuerza, por la fuerza bruta
prebojna sila fuerza de percusión
sredobežna (sredotežna) sila fuerza centrífuga (centrípeta)
težnostna sila gravitación f
ustvarjalna sila fuerza creadora
višja sila fuerza mayor
vojne sile fuerzas f pl
pomorske sile fuerzas navales
zračne sile fuerzas aéreas
vodna sila fuerza hidráulica, fig hulla f blanca
udarne sile (čete) fuerzas f pl de choque
vzgonska sila (letalstvo) fuerza ascensional
življenjska sila fuerza vital, vitalidad f
parna (vlečna) sila fuerza de vapor (de tracción)
to je pa že od sile! ¡esto es el colmo!
sila (veliko) ljudi un montón de gente
silo delati hacer violencia a, violentar
vse sile napeti za poner todo su empeño en, hacer todo lo posible por, fig mover cielo y tierra
s silo gre vse a la fuerza ahorcan
sila napravi človeka iznajdljivega la necesidad hace maestro
iz sile napraviti vrlino hacer de (la) necesidad virtud, sacar fuerzas de flaqueza
ukloniti se sili ceder a la fuerza
uporabiti silo usar de fuerza
zbrati vse sile (moči) cobrar fuerzas
sila kola lomi la necesidad no conoce leyes, la necesidad carece de ley, vientre ayuno no oye a ninguno (ali no tiene orejas)

sklepa|ti¹ [é] (-m) skleniti [schlußfolgern] schlussfolgern, schließen (na auf, iz aus), einen [Schluß] Schluss ziehen, Schlüsse ziehen
sklepati iz majhnega na veliko vom Kleinen auf das Große schließen
narobe sklepati fehlschließen
mogoče je sklepati es [läßt] lässt sich schließen, ([daß] dass …)
(domnevati) vermuten

skózi

A) adv.

1. attraverso, per di qui, per di là, per di lì; oltre; ○:
rezina je bila tako tanka, da se je skozi videlo la fetta era così sottile che vi si vedeva oltre
pog. pustiti koga skozi lasciar passare qcn.; (tudi žarg., šol.)
vlak je šel skozi predor il treno imboccò la galleria

2. pog. (nenehno) continuamente, ininterrottamente, sempre:
pri bolnih je bedel skozi do jutra vegliò al capezzale dei malati ininterrottamente fino all'alba

3. pog. iti, priti skozi riuscire a farcela;
s tem denarjem ne pridemo skozi con questi pochi soldi non ce la faremo
prošnja je končno prišla skozi la domanda è stata finalmente accolta
šol. žarg. iti skozi snov ripassare la materia

4. pog. dati skozi (pretrpeti, prestati) sopportare, soffrire:
med vojno so veliko dali skozi durante la guerra dovettero sopportare tanti inconvenienti

B) skózi prep.

1. (za izražanje premikanja z ene strani na drugo) per, attraverso, in:
izvrtati predor skozi steno scavare una galleria nella roccia
oditi skozi zadnja vrata passare per la porta di dietro
prebiti se skozi težave superare le difficoltà
peljati se v Zagreb skozi Zidani most andare a Zagabria via Zidani most

2. (za izražanje časa) durante, per,○:
skozi poletje živi ob morju, pozimi doma durante l'estate sta al mare, d'inverno a casa
varčevati skozi ves mesec risparmiare (per) tutto il mese

3. (za izražanje načina, sredstva, posrednika) attraverso, con, mediante:
ocenjevati kaj skozi prizmo današnjega okusa valutare qcs. attraverso il prisma dei gusti odierni
življenje gledati skozi rožnata očala vedere tutto roseo

4. iti skozi:
kdor hoče uspeti, mora skozi šolo truda in znoja chi vuole il successo deve sperimentare fatica e sudore
predlog mora iti še skozi vrsto organov la proposta deve passare per una serie di organi
prebiti se skozi knjigo finire, studiare il libro
avt. peljati skozi rdečo luč passare col rosso
pren. lačen je bil, da se je skozenj videlo aveva una fame da lupo

skŕb care; (nadlega) trouble; (žalost) sorrow, grief; worries pl; (briga za) care for; (zaskrbljenost) anxiety, solicitude, concern, apprehension, uneasiness

moreča skŕb grave concern; arhaično carking care
ves v skŕbeh, poln skŕbi care-laden, careworn
brez skŕbi carefree, unconcerned, easy in mind
prva skŕb prime concern
v skŕbeh sem za otroka I am anxious about the child
to je moja skŕb that is my lookout, I shall see to it
to ni moja skŕb that is no concern of mine (ali no business of mine)
to naj bo moja skŕb! leave that to me!
to mi je zadnja skŕb that's the last thing on my mind
bodite brez skŕbi! do not worry!, never you fear!, be easy on that score!
to je njegova najmanjša skŕb that is the least of his worries
biti v velikih skŕbeh za to be in great anxiety about, to fear for
delati si skŕbi za to concern oneself with
delati komu skŕbi to worry someone, to cause someone trouble, to give someone much anxiety (ali concern)
ne delaj si skŕbi glede tega! don't worry about it!
delati si skŕbi to worry (to fret, to be concerned, to be uneasy in one's mind) (glede, zaradi about)
ne si delati skŕbi za prihodnost to be unconcerned about the future
vnaprej si delati skŕbi to meet trouble halfway
njeno zdravje mi dela skŕbi her health worries me, I am concerned about her health
preveč skŕbi si delaš! you worry too much
imeti denarne skŕbi to have money troubles
nobenih skŕbi ne imeti to be free from care
imeti na skŕbi to have in charge (ali in custody), to be entrusted (ali charged) with
navdati z veliko skŕbjo to fill someone with great apprehension
vaše naročilo bomo izvršili z največjo skŕbjo we shall execute your order with the greatest care
prepustiti komu skŕb za kaj to commit something to someone's charge
povzročati komu skŕbi to cause someone anxiety (ali uneasiness)
njeno življenje nam povzroča (dela) velike skŕbi we are terribly worried about her way of life (ali pogovorno about her goings on, about the way she's carrying on)
skŕbi ga tarejo he is careworn (ali pogovorno worried stiff)
skŕb za bodočnost mojih otrok me tare I am worried sick about my children's future
ti mi zadajaš hude skŕbi you are a great trial to me

skrpucalo samostalnik
izraža negativen odnos (slab izdelek) ▸ tákolmány, silány darabNe vem, kako je lahko tako dober režiser iz tako dobre zgodbe naredil tako skrpucalo. ▸ Nem tudom, hogy egy ilyen jó rendező hogyan tudott egy ilyen jó történetből ennyire silány darabot készíteni.
Sporazum, ki ga imamo pred seboj, je pravzaprav eno veliko skrpucalo. ▸ Az előttünk fekvő megállapodás valójában egy nagy tákolmány.
Slovnično skrpucalo in nerodno napisano besedilo je v vsakem primeru težko tekoče brati, včasih celo razumeti. ▸ Mindenesetre a nyelvtanilag kusza és esetlenül megírt szöveget nehéz folyékonyan olvasni, sőt néha még érteni is.

sladkor moški spol (sladkórja …) der Zucker (beli Weißzucker, grobo mlet Hagelzucker, grozdni Traubenzucker, invertni Invertzucker, kandis Kandiszucker, Kandelzucker, karamelni [Karamelzucker] Karamellzucker, kristalni Kristallzucker, krvni Blutzucker, mlečni Milchzucker, palmov Palmzucker, pesni Rübenzucker, sadni Fruchtzucker, v kockah Würfelzucker, v prahu Puderzucker, Staubzucker, za posipanje Streuzucker, za vlaganje Einmachzucker, surovi Rohzucker, škrobov Stärkezucker, trstni Rohrzucker, vanilijev Vanillezucker, želirni Gelierzucker)
klešče za sladkor die Zuckerzange
posipalnik za sladkor der Zuckerstreuer
pretvarjati v sladkor kemija verzuckern
pretvorba v sladkor kemija die Verzuckerung
količina sladkorja v der Zuckergehalt (von)
vsebujoč sladkor zuckerhaltig
preostanek sladkorja v der Restzucker, die Restsüße
pridobivanje sladkorja die Zuckergewinnung
reguliranje količine sladkorja v krvi: medicina der Zuckerhaushalt
tovarna sladkorja die Zuckerfabrik
z malo sladkorja zuckerarm
z veliko sladkorja zuckerreich
posuti s sladkorjem überzuckern, einzuckern

sladkorna bolezen tipa 2 stalna zveza
medicina (človeška bolezen) ▸ 2-es típusú cukorbetegség
K večini primerov sladkorne bolezni prispeva veliko genov, pri čemer vsak za malo poveča tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2. ▸ A legtöbb cukorbetegség kialakulásához számos gén hozzájárul, és mindegyik növeli kismértékben a 2-es típusú cukorbetegség kialakulásának kockázatát.

slána gelée blanche, givre moški spol

slana je padla il y a de la gelée blanche (ali du givre)
slana je napravila veliko škodo la gelée a causé de grands dégâts

slást delight; deliciousness

slást oblasti the sweets of power
ta jed mi gre v slást I relish this dish, I like (the taste of) this dish very much
jesti z veliko slástjo to eat with a great appetite
okusiti slást uspeha to taste the sweets of success

slíčnost ressemblance ženski spol , similitude ženski spol

imeti veliko sličnosti z tenir beaucoup de, ressembler beaucoup à, avoir une grande ressemblance avec

slíčnost parecido m , semejanza f , similitud f ; analogía f

imeti veliko sličnost z ser muy parecido a