Franja

schlackenreich ki tvori veliko žlindre; Nahrung: ki vsebuje veliko balastnih snovi

schleimhaltig ki vsebuje veliko sluzi

Schleuderpreis, der, veliko prenizka cena; zu Schleuderpreisen (veliko) pod ceno

schneereich z veliko snega, snežnat

score¹ [skɔ:] samostalnik
zgodovina zareza, rovaš, palica z zarezami; brazda, brazgotina, praska, sled biča; račun, dolg; vzrok, razlog; dvajseterica, dvajset kosov (jardov, funtov)
množina množica, veliko število, obilica
pogovorno sreča, lahek uspeh
glasba partitura, nota, glasba, glasbeni del (operete)
šport startna črta, mesto, kjer stoje tekmovalci pri streljanju
ameriško dejanski položaj (situacija); neugodna resnica
navtika žleb v škripcu

on the score of (friendship) zaradi (prijateljstva)
scores of people množica ijudi
scores of times neštetokrat
what a score! kakšna sreča!
three score and ten 70 (let; normalna dolgost človeškega življenja)
what is the score? kakšen je rezultat? (pri igri, športu)
I buy eggs by the score kupujem jajca po 20 naenkrat
be easy on that score bodi brez skrbi v tem pogledu!
he is too fond of making score rad dosega lahke, cenene uspehe
console yourself on that score pomiri se glede tega!
they died by scores umirali so v trumah
to go off at score figurativno razgreti se, zlasti pri razpravljanju o priljubljenem predmetu
to keep score šteti točke pri igri
to make a good score doseči visoko število točk
to pay one's score plačati svoj dolg (račun)
to pay off old scores (od)plačati, poravnati stare račune (dolgove)
death pays all scores smrt poravna vse dolgove
to put down to s.o.'s score komu v dolg beležiti (zapisati)
to quit scores with figurativno poravnati stare dolgove (račune), povrniti (komu)
to run up (a) score zadolžiti se
to settle one's score poravnati svoj račun

sédentaire [sedɑ̃tɛr] sedentaren, ki veliko sedi; ki je stalno v istem kraju, ne hodi z doma; stalno nastanjen v nekem kraju

il est trop sédentaire on preveč sedi
troupes féminin pluriel sédentaires stalno nastanjene čete
vie féminin, travail masculin, profession féminin sédentaire sedentarno življenje, delo, poklic
les sédentaires et les nomades stalni naseljenci in nomadi

sedentario

A) agg. (m pl. -ri) sedeč; sedentaren:
occupazione sedentaria sedentarna dejavnost, sedeča zaposlitev

B) m (f -ia; m pl. -ri) človek, ki veliko sedi; sedentarna oseba

self-partial [selfpá:šəl] pridevnik
veliko si domišljajoč o sebi

sensacional senzacionalen, zbujajoč veliko pozornost, epohalen

sensation [senséišən] samostalnik
občutek, vtis; senzacija, pozornost, vznemirjenje; čudo, veliko dejanje

latest sensation najnovejša senzacija
a painful sensation of cold boleč občutek mraza
to create a sensation, to make a sensation napraviti, povzročiti senzacijo, zbuditi veliko pozornost

sensazione f

1. fiziol. občutek, zaznava, vtis

2. ekst. vtis, občutek, slutnja:
ho la sensazione che la faccenda finirà male imam občutek, da se bo zadeva slabo končala

3. veliko presenečenje, senzacija:
a sensazione senzacionalističen
fare sensazione vzbuditi osuplost

septuagésime [-žezim] féminin, religion (= dimanche masculin de la septuagésime) nedelja, ki pride približno sedemdeset dni pred veliko nočjo

ses-centī in sēx-centī -ae -a, num. cardinale (sex in centum)

1. šeststo: PL., LUC. AP. NON., GELL. idr., his sescentis annis CI. v zadnjih 600 letih.

2. sinekdoha (za nedoločno veliko število) na tisoče, brez števila, ogromno, nešteto, zelo veliko: TER., MART. idr., sescentae causae PL., iam sescenti sunt, qui inter sicarios accusabant CI., possum sescenta decreta proferre CI.

sexāgintā, num. cardinale (prim. gr. ἑξήκοντα in lat. vīgintī) šestdeset: PL., TER., CI. idr., maior sexaginta annis L. star nad 60 let, star več kot 60 let; sinekdoha (zaznamujoč veliko število) zelo veliko, mnogo, ogromno: limina MART., triumphi PETR.

sfornare v. tr. (pres. sforno)

1. vzeti, jemati iz peči

2. pren. na veliko izdelovati; vreči, metati na trg:
uno scrittore capace di sfornare un romanzo all'anno pisatelj, ki je sposoben napisati en roman na leto

sheet-anchor [ší:tæŋkə] samostalnik
veliko rezervno sidro (za hudo silo)
figurativno zadnje upanje, zadnja rešitev

silèsija ž, silèstvo s množina, veliko število: pred kućom se skupila silesija naroda; svijeta je bilo silesija

silva (slabše sylva) -ae, f (domnevno iz *(k)selu̯a, morda sor. z gr. ξύλον)

1. gozd, les, hosta, v pl. tudi gozdni (pre)deli ali kosi, gozdna področja: H., Cat., Sen. ph., Stat., Fl., Cl. idr., cum … ex silva in nostros impetum facerent C., silva densa Ci. ep., silvam caedere C. ali decīdere Plin., silva caedua Ca., Varr., Col., incaedua O., laurea Varr. lovoričje, pinea V., Sil. smrečje, saxa, silvas, lapides, montes dissicis dispulueras Naev. ap. Non., nemora silvaque Ci., silvae publicae Ci. državni gozdovi, državne hoste, montes vestiti frequentibus silvis sunt L., conficerent volgo silvas, arbusta cremarent Lucr., silvarum dea (= Diana) O., silvarum numina (= Fauni Satyrique) O., omnia contegi frondibus implexosque arborum ramos silvas committere Cu. (o gozdnih delih); occ. gaj, park: signa in silva disposita Ci., domus amoenitas non aedificio, sed silvā constabat N., ut vellem curvo dinoscere rectum atque inter silvas (nasadi, gaji, parki) Academi quaerere verum H., murus circumdatus silvae Sen. ph.

2. meton.
a) grm(je), grmovje, gošča, goščava, goščavje, hosta, šuma: Col., aut tenuis fetus viciae tristisque lupini sustuleris fragilis calamos silvamque sonantem V., (sc. flos) uno ingentem tollit de caespite silvam V., viridem ab humo convellere silvam V. mirtov grm.
b) pesn. gozdno drevje, sploh drevje, drevesa ali vrsta dreves, tudi (posamezno) drevo: refuga silva Stat., pomaque et Alcinoi silvae V. sadovnjaki, silvarumque aliae pressos propaginis arcus expectant V., silvis horrentia saxa O., nemus omne intendat vertice silvas Pr., Eridanus fractas devolvit in aequora silvas Lucan., silvas rotat amnis Stat., brachia (veje) silvarum Stat., comae (listje) silvarum Stat., silvamque ruentem vicit Mart. (o hrastu), ingens arbor … silvas minores urget Sen. tr.

3. metaf.
a) hosta = gosta (velika) množica, obilica, obilje, veliko število (večinoma pesn.): inmanem aerato circumfert tegmine silvam V. celo hosto (množico, veliko število) kopij, densam ferens in pectore silvam Lucan. celo hosto (množico, veliko število) puščic, omnia nunc contra: vultus gravis, horrida siccae silva comae, nullus tota nitor in cute Iuv.
b) bogata zaloga, bogato gradivo, bogata tvarina (snov, materija), obilo tvarine (snovi, materije), veliko (obilo) materiala, obilje: domi esse ad rem video silvae satis Pl., silva dolorum Pl., silva virtutum et vitiorum Ci.; poseb. o bogati govorniški tvarini: silva rerum Ci., silva atque materia universa omnium argumentationum Ci., omnis ubertas et quasi silva dicendi Ci. gradivo, silvam observationum sermonis antiqui reliquit Suet.; od tod kot naslov spisov (glede na raznovrstnost njihove vsebine): Gell., Suet.; occ. še neurejena tvarina, načrt spisa, osnutek: Q. (10, 3, 17).

Opomba: Pesn. trizložno silva (beri: si-lu-a): aurarum et silvae metu H., nunc mare, nunc silvae H.; star. gen. silvai: pinus proceras pervortunt: omne sonabat arbustum fremitu silvai frondosai Enn. ap. Macr.

silvōsus 3 (silva)

1. gozdnat, gozdovit, bogat z gozdom (gozdovi): saltus L., locus Aug.; subst. silvōsa -ōrum, n gozdnati (gozdoviti) kraji: Aug.

2. poln lesa, bogat z lesom, imajoč veliko lesa, lesovit: arbores Vitr., rami … emicant silvosā multitudine Plin.; pren.: exstirpa silvosa dumeta avaritiae Aug.

skòtina ž veliko živinče