Franja

прокусать pregristi na več krajih

розбіга́тися -га́юся недок., bežáti na vèč straní -ím - - - nedov.

совместитель m nameščenec, ki opravlja hkrati več služb

совместительство n opravljanje več služb hkrati

совместительствовать opravljati več služb hkrati

совмещать, совместить

1. združevati, združiti;

2. opravljati več služb hkrati

стволистый (bot.) z več stebli

щонайбі́льше присл., nàjveč prisl., kvéčjemu prisl., čím vèč prisl., čím bòlj prisl.

abarcar [c/qu] obseči, objeti, zajeti; pokupiti (blago)

quien mucho abarca, poco aprieta kdor preveč objame, ničesar ne zajame; kdor se več stvari loti, nobene dobro ne opravi

about¹ [əbáut] prislov
naokoli, naokrog, nekje v bližini; približno

all about povsod
about and about sem ter tja, tu pa tam; ameriško zelo podobno, enako
to be about biti razširjen, prisostvovati; biti v teku; biti pokonci; biti zdrav
to be about to do s.th. pravkar nameravati kaj storiti
to bring about povzročiti, uresničiti, dokazati
to come about pripetiti, zgoditi se
vojska, ameriško about face poln obrat, na desno!
to hang about potepati se v bližini
vojska left about! na levo!
a long way about velik ovinek
much about več ali manj
vojska right about! na desno!
pogovorno about right še kar prav
rumours are about govori se, širijo se govorice
to send to the right about zapoditi, ošteti koga
to set about to do s.th. lotiti se česa, začeti kaj
vojska about turn poln obrat; na levo; ameriško na desno
what are you about? kaj počneš?, kaj nameravaš?
mind what you are about pazi se

absurd samostalnik
1. (nesmisel) ▸ abszurdum, abszurditás, képtelenségFilm ima sicer dobro zastavljeno zgodbo, razplet pa je čisti absurd. ▸ A filmnek ugyan jól kitalált a története, a végkifejlete azonban teljes képtelenség.
Da od dobička podjetij denar dobivajo zgolj menedžerji, je absurd brez primere. ▸ Példátlanul abszurd, hogy a vállalatok nyereségét csak a menedzserek teszik zsebre.
In kakšen absurd je, da stane potrdilo o ceni karte za neko relacijo več kakor dejanski prevoz posameznika na tej isti relaciji. ▸ Abszurdum, hogy a vonalra érvényes menetjegy áráról szóló igazolás többe kerül, mint egy utazás ezen a vonalon.
Sopomenke: absurdnost, farsa

2. (umetniško delo) ▸ abszurd
Sopomenke: farsa
Povezane iztočnice: drama absurda, gledališče absurda, komedija absurda, teater absurda

abtragen^*

1. (wegschaffen) odstraniti, odstranjevati; (abreißen) ein Haus: porušiti, die Erdoberfläche: denudirati

2. vom Tisch abtragen pospraviti mizo

3. Mathematik Strecken mit einem Zirkel: prenašati, prenesti

4. Kleidungsstücke: ponositi

5. eine Schuld: odplačati, poravnati, povrniti

6. abgetragen haben ein Obstbaum: ne roditi več

acabar dokončati, dovršiti, izvesti, zaključiti, izgotoviti; mučiti, nadlegovati; izčrpati, porabiti; pokvariti (zdravje); doseči, dobiti; končati se, zaključiti se; umreti

acabar a. con alg. od koga kaj doseči
es cosa de nunca acabar temu ni ne konca ne kraja!
antes que acabes, no te alabes ne hvali dneva pred nočjo
acabar con alg. opraviti s kom
¡esto acabará conmigo! tega ne morem več zdržati! to bo moj konec!
acabar con a/c uničiti, pogubiti
acabar de entrar pravkar vstopiti
acaba de llegar pravkar je prispel
acabar de comer pojesti
acabar de escribir do konca napisati; nehati s pisanjem
acaba de publicarse pravkar izšlo
¡acaba de parir! izreci no že (kar misliš)!
acabar en punta šiljast biti
acabar en vocal na samoglasnik se končevati
acabó por comprender končno je uvidel
acabó diciendo que na koncu je dejal, da

actualité [aktüalite] féminin (sedanja) pomembnost ali nujnost, sedanjost, sodobnost, aktualnost; pluriel dnevni dogodki, tednik ali dnevnik v kinu, na televiziji

d'actualité aktualen, pereč
question féminin d'actualité pereče vprašanje
actualités télévisées televizijski dnevnik ali obzornik
ce livre n'est plus d'actualité ta knjiga ni več aktualna
s'intéresser à l'actualité politique zanimati se za sodobna politična vprašanja

administratorski pridevnik
1. v računalništvu (v računalništvu) ▸ adminisztrátoriZa namestitev demo verzije na svoj računalnik potrebujete administratorske pravice na računalniku. ▸ A demóverzió telepítéséhez adminisztrátori jogokkal kell rendelkeznie.

2. (o upravljanju in organizaciji) ▸ adminisztrátori
Več tožilcev bo moralo spoznati, da to ni zgolj pisarniško, administratorsko delo. ▸ Több ügyésznek fel kell ismernie, hogy ez nem csupán irodai, adminisztrátori munka.

adrenalin samostalnik
1. (hormon) ▸ adrenalinV napetih situacijah se telo brani s sproščanjem adrenalina in krvni tlak naraste. ▸ Feszült helyzetekben a test adrenalin felszabadításával védekezik, és megnő a vérnyomás.Simpatično živčevje povzroči povečano izločanje adrenalina in kortizola, hormonov, ki močno vplivata na celice organizma. ▸ A szimpatikus idegrendszer elősegíti az adrenalin és a kortizol hormon fokozott kiválasztását, melyek nagy hatással vannak a szervezet sejtjeire.
2. (o stanju) ▸ adrenalinČe veste, da je vaš prijatelj ljubitelj adrenalina, mu podarite skok s padalom ali organizirano sankanje. ▸ Ha tudja, hogy barátja adrenalinfüggő, akkor ajándékozzon neki ejtőernyős ugrást vagy szervezett szánkókirándulást.Sedem sekund čistega adrenalina lahko kopalci izkusijo na prvem toboganu na svetu s polnim obratom in raketnim startom. ▸ A fürdőzők kipróbálhatják a hét másodpercnyi tiszta adrenalin élményt a világon elsőként rakéta starttal induló és 360 fokos hurkot leíró vízicsúszda-pályán.Mladi zaljubljenci so polni adrenalina. ▸ A fiatal szerelmesek tele vannak adrenalinnal.V nevarno hitrem spuščanju s kolesom po strmem pobočju vedno več mladih najde svojo dozo adrenalina. ▸ A meredek lejtőn kerékpárral való veszélyesen gyors leereszkedés egyre több fiatal számára biztosítja a szükséges adrenalin adagot.

aes, aeris, n

1. ruda, poseb. bakrova ruda = baker, bron, med (fem.): aes minutum Sen. ph. koščki rude (ki so služili otrokom za denar pri igranju), aes Cyprium Vitr., Plin. ciprska ruda = baker (baker so baje našli najprej na Cipru), squama Cels. ali scoria ali flos aeris (sc. Cyprii) Plin., aes candidum Plin. beli tombak; v pomenu bron: Myronis ex aere bucula, signum, craterae ex aere, pedestris ex aere statua, supellex ex eare elegantior Ci., Alexander edixit, ne quis praeter Lysippum ipsum ex aere duceret CI. da ga ne sme nihče upodobiti, multa ex aere fabre facta L., aes Corinthium Plin. (najboljši bron starega veka), aes Aegineticum, Delium Plin.; pesn. pren. bronasta (železna) doba, bronasti (železni) rod: O. ut inquinavit aere tempus aureum; aere, dehinc ferro duravit saecula H.

2. met. vse, kar je iz brona ali bakra
a) brončena posoda: aera Ca. ap. P. F., Pers., Plin., quo vafer ille pedes lavisset Sisyphus aere H., aes cavum O. kotel; bronaste table (z zakoni, odredbami idr.): legum aera Ci. ali aera legum T. bronaste table s kazenskimi zakoni, leges in aes incidere Ci., aes figere Plin., nec verba minacia fixo aere legebantur O., eius aera refigere Ci. ep., fixum est aero publico senatusconsultum T., aes publicum per fora... fixum T. javna oznanila, državni napisi na bronastih tablah, nabitih po...; bronasti kipi: idem rex ille (Alexander)... edicto vetuit, ne... alius Lysippo (= quam Lysippus) duceret aera... H. je odredil, da ne sme nihče razen Lizipa delati bronastih kipov..., marmor aeraque H. kipi iz marmorja in brona, aera sudant V., excudent alii spirantia mollius aera V., aes Perilleum O., imagines et aera T. voščene podobe in bronasti kipi; bronasto orožje in orodje: cum pueri... armati... pulsarent aeribus aera Lucr., ardentes clipeos atque aera micantia cerno V., aere (= aeratā nave) pontus conficitur Tib., aera unca O. trnki, aes concavum Lact.; pesn. pren.: illi robur et aes triplex circa pectus erat H. hrastovina (= hrastov ščit) in trojni bron (= oklep iz brona) sta mu krila prsi = ni poznal strahu; bronasto ali médno glasbilo (trobilo): aeris crepitus L., aes sonans O., aes canorum V., aere ciere viros V. z médno tubo = aes cavum V. ali raucum (aeris rauci canor) V.; aera aere repulsa O. cimbale, isto tudi: Curetum crepitantia aera V., Corybantia aera V., acuta... geminant Corybantes aera H., tinnulaque aera sonant Q., aera rotunda Cybebes Pr., aera Temesaea O. temeške cimbale (ki so jih uporabljali v brutijskem mestu Temezi [Temese] pri čaranju).
b) poseb. bakren denar. Sprva je služil kot denar baker v palicah (aes rude) po teži (prim. staro besedilo: aere et librā emere, gl. lībra); pozneje so prelivali palice v funt težke štirioglate kose (asses librales ali aes grave), kvadratne ali podolgovate oblike: dena milia aeris gravis L., aes grave plaustris in aerarium convehentes L. Izraz aes grave „polnotežen (= star) denar“ je ostal v rabi v pravu, npr. pri prisojanju globe: denis milibus aeris gravis reos condemnavit L.; v tem pomenu pogosto gen. aeris (elipt. = aeris librae ali asses): tressis, ex tribus aeris quod sit Varr., non amplius XII aeris Ci. 12 funtov bakra = 12 asov, qui C milia aeris habebant L. = 100000 asov, ad equos emendos dena milia aeris data,... viduae bina milia aeris in annos singulos penderent L. po 10000 asov, ... po 2000 asov (prim. v nadalj. aes equestre), terna (quinquaginta) milia aeris (= assium) N., L., viginti aeris poena sunto Gell.; pri prislovnih števnikih z izpuščenim centena milia (prim. sestertium): usque ad decies aeris L. = do 1 milijona asov, habere aeris tricies (= 3 milijone) ali milies (= 100 milijonov asov) Ci., argentum aere solutum est S. za srebrn sestercij se je plačal bakren as (četrtina dolžne vsote, ker je bil takrat 1 sestercij vreden 4 ase). Do Pirovih časov so imeli Rimljani le bakren denar s funtom (aes) kot enoto. Naposled je bil aes le drobiž = božjak: Ambr., curque iuvent nostras aera vetusta manus. Aera dabant olim O., centum aureolos sic velut aera roget Mart.
c) sinekdoha sploh denar: si aes habent, dant mercem Pl., ancilla aere suo empta Ter., gravis aere dextra V., hic meret aera liber Sosiis H., cum pretiosum aere parvo fundum abstulisset Mart. pueri, qui nondum aere lavantur Iuv. ki se še ne kopljejo za denar (še ne štiri leta stari; ti so se smeli v javnih kopališčih kopati zastonj, starejši otroci in odrasli pa so morali plačati tretjino asa); aes circumforaneum Ci. ep. denar, izposojen pri menjalničarjih (ki so imeli svoje menjalnice v stebrišču okrog foruma); tudi posamezne postavke preštete vsote: conficienda sunt aera Sen. ph.; aes manuarium Gell. prikockani denar (po Suet. je manus met pri kockanju); preg.: quid distent aera lupinis H. denar od fižolčkov (ker so lupini igralcem v gledališču služili za denar); pren. vrednost: res exigui aeris Col., suo aere censeri Sen. ph., si praelectatorem... habuisset alicuius aeris Gell.
č) imetje, premoženje: aes meum, tuum, suum Pl., Ci., Icti., meo sum pauper in aere H. reven sem, a brez dolgov; pren.: est aliquis in meo aere (ali aere meo) Ci. ep. (tako rekoč) k mojemu imetju spada kdo, je moj, ali: meni je kdo obvezan; v naspr. z aes meum, tuum, suum je aes aliēnum, redko aliēnum aes (ret. aes mutuum S.), le v sg., tuj (= izposojen) denar“, torej dolg, dolgovi (prim.: aes alienum est, quod nos aliis debemus, aes suum est, quod alii nobis debent Ulp. [Dig.]): aes al. meum Ci. ep., aes al. tuum Ci., aes alienum cogere Pl. ali facere, contrahere Ci. ep. ali conflare S. dolgove delati, v dolgove se zakopati, aes al. habere Ci., in aere alieno esse Ci., in aere alieno laborare C. globoko v dolgovih tičati, in aes al. incidere Ci., aere alieno demersum (oppressum Ci., S.) esse L. zakopan biti v dolgove, aes al. adferre alicui Ci. ep. nakopati komu dolgove, aliquem aere alieno levare Ci. ali liberare Ci. ep. koga oprostiti dolgov, se liberare aere alieno Ci. ep. razdolžiti se = aere alieno exire ali expediri Ci. ali exsolvi N.; aes al. solvere, dissolvere Ci. ali persolvere S. ali luere Cu. ali exsolvere Plin. iun. plačati dolg, aeris alieni (alieni aeris) solutio L., hominem video non modo in aere alieno nullo, sed in suis nummis multis esse Ci. da ne le nima dolgov, ampak ima mnogo gotovine, superat aliquid aeri alieno Ci. ep. po plačanih dolgovih ostane še nekaj, nekaj več je imetja kakor dolgov; neque indulgendo inveterascere eorum aes alienum patiebatur neque multiplicandis usuris crescere N.; nam. aes alienum tudi samo aes: pro aere Tusculanum proscripsisse audio Ci. ep., aes confessum Tab. XII ap. Gell.; pren.: admonitus huius aeris alieni (neizpolnjene obljube, dolžnosti) nolui deese ne tacitae quidem flagitationi tuae Ci.
d) plačilo, plača, mezda: aes datur Pl. plača rokodelcev, pueri octonis referentes Idibus aera H. ki plačujejo šolnino ob idah vseh osem mesecev (rim. šolsko leto je trajalo 8 mesecev, od 12. junija do 15. oktobra so bile počitnice), aera poposcit Iuv. zahtevala je plačo (o vlačugi), nullum (studium) in bonis numero, quod ad aes exit Sen. ph. ki meri na plačo; o voj. mezdi: aes militare Ca. ap. Gell., Varr., aera militum Plin., aera militibus constituere, dare L., aera omnibus procedunt L. teče, aera equestria Ca. ap. Prisc. konjeniška mezda, aere dirutus Ci. (gl. dīruō), annua aera habes, annuam operam ede L.; poseb. aes equestre opravnina za jezdnega konja rim. viteza (po L. I, 43, 9 v znesku 10000 asov): G.; aes hordearium = aes, quod pro hordeo equiti Romano dabatur P. F. „ječmenina“, t.j. letna preživnina za konje vitezov, ki so jo morale plačevati bogate dedinje (sirote in vdove), vsaka za enega konja: G. (prim. L. I, 43, 9); met. vojaška službena leta (prim. stipendia); sarkastično pren.: cognoscetur... omnia istius aera illa vetera Ci. vse tiste njegove stare vojne (v službi ljubezni in igre).

Opomba: Star. dat. sg. aere: Ci. (Ep. VII, 13, 2), L. (XXXI, 13, 5). V pl. le nom. in acc. aera; vendar gen. aerum: Ca. ap. Prisc., dat. ali abl. aeribus: CA. ap. Prisc. et ap. P. F., Lucr., Arn.

aestās -ātis, f (prim. aestus in aedēs)

1. vroči čas leta = poletje (naspr. hiems): Arabes... campos et montes hieme et aestate peragrantes Ci., hiemem et aestatem iuxta pati S., prima, nova aestas V. pomlad, mlado poletje, ae. media Ci., L. ali summa Ci. ali adulta T., Aur. sredina poletja, že vroče poletje; poseb. ae. praeceps S. fr. ali affecta Ci. fr. pozno poletje; poseb. poletje kot čas, primeren za vojskovanje (zimske vojne so bile pri starodavnikih zelo redke), za plovbo, potovanja, zdravljenje v kopališčih (toplicah), poljedelstvo idr.: inita proxima aestate C. prope exacta iam aestas erat C., nam aestatis extremum erat S., aestatis eius extremo L., unis litteris totius aestatis res gestae perscribere Ci. celega poletnega vojnega pohoda, v istem pomenu tudi: novem denique aestatibis vix ulla acie non iustissimus triumphus emeritus Vell. in quae duabus aestatibus gesta T.; ille Puteolanus sermo... aestatem unam, non plures, aures refersit istis sermonibus Ci. le eno, ne več letoviščnih dob, ille salubris aestates peraget, qui nigris prandia moris finiet H. (poleti se namreč najraje pojavljajo mrzlice).

2. sinekdoha leto (= doba dvanajstih mesecev): tertia dum Latio regnantem viderit aestas V., ubi quarta acceperit aestas V., septima post Troiae excidium iam vertitur aestas V.

3. met.
a) poletni zrak, poletno vreme: ubi... nare per aestatem liquidam suspexeris agmen V., ubi apes aestate serena floribus insidunt V.
b) poletna vročina: solstitium pecori defendite: iam venit aestas torrida V., Faunus igneam defendit aestatem capellis (dat.) H.
c) aestates sončne pege: Plin.

aetās -ātis, gen. pl. aetātum, od L. naprej tudi aetātium, f (kontr. iz st.lat. aevitās; aevum)

I.

1. doba (človeškega) življenja, življenje: omnis aetas Pl., in aetate hominum Pl., breve tempus aetatis Ci., aetas eius incidit in ea tempora, quibus Macedones florebant N., quartus decimus aetatis annus T., aetatem agere Ci., Lucr., S. idr. ali degere Kom., Ci., Lucr., ali exigere in aliqua re Plin. ali gerere L. ali consumere, conterere in aliqua re CI. življenje prebiti. Pomni izraze: aetatem = celo ljubo življenje, svoje žive dni, vedno, večno: ut tibi superstes uxor aetatem siet Pl., quod solis vapor aetatem non posse videtur efficere Lucr.; in aetate (hominum) v človeškem življenju = na čase, včasih: amicum castigare... in aetate utile Pl., tako tudi: in vita atque in aetate Pl.; od tod aetas mea, tua moje, tvoje življenje, moja, tvoja blaginja, skoraj = jaz, ti: in te nunc omnes spes sunt aetati meae Pl., vae aetati tuae, vae capiti atque aetati tuae Pl., aliquid tulisse mali capiti atque aetati illorum Ter.; occ. doba (človeškega) življenja = človeški rod (= 30 let): hominis aetatem duratura erat magnitudo L. le en rod, tertiam iam aetatem hominum vivebat (Nestor) Ci., singulis aetatibus Ci., quattuor continuis aetatibus, per multas aetates Cu., altera iam teritur bellis civilibus aetas H.; redko in le pri pesnikih je aetas doba 100 let: vixi annos bis centum: nunc tertia vivitur aetas O.

2. doba (človeškega) življenja = leta, (relativna) starost: amicitia incepta pueris cum aetate accrevit Ter. z leti, aetas succedit aetati Ci., pueri huius aetatis Ci., filius id (= eius) aetatis, sumus id aetatis Ci., tako tudi: hoc (illud, istuc) aetatis Kom., quid aetatis tibi videor? Pl. kaj misliš, koliko let imam? aetate superiores (naspr. pueri) Varr., aetate pares V., maior aetate et dignitate L., anteire alicui aetate, aliquem aetate praecurrere Ci., antecedere aetate Ci. ali antecedere aliquem aetate C. starejši biti (od koga), procedere, progredi aetate Ci. starejši postajati, per aetatem C. zaradi starosti; v pl. (o več osebah): vincunt numero, vincunt aetatibus Ci., ambo florentes aetatibus V., discrimine aetatium, plures omnium generum atque aetatium L., homines omnium aetatium Gell.; z natančnejšimi določili: iniens aetas CI. prva leta življenja, ab ineunte aetate Ci. = a prima aetate Ci. ali ab aetate prima Suet. = ab initio aetatis Ci. = a primo tempore, a primis temporibus aetatis Ci. = a principio aetatis Suet. od mladih nog, bona aetas Ci. dobra leta, mala aetas Pl., Acc. ap. Non., Afr. ap. Non., Pac. ap. Non. huda leta, aetas nova (naspr. aetas serior) O. čvrsta mladost, aet. integra Pac. fr., Afr. fr., Kom., T. cvet mladosti, florens aetas Ci. ali flos aetatis Ci., Lucr., L., Suet. cvetoča mladost, cvet mladosti, mladost, aet. media Pl., Ci., Plin., aet. adulta Ci., Lucr., iam constans Ci., nondum constans Suet., imbecilla S., segnis Cu., mollis, inertior O., firmata Ci., V., iam corroborata, infirma, decrepita, ingravescens, provecta, grandior, inferior, superior, extrema, longa, longissima Ci., aetas senecta Pl., S. fr., maior Gell., aetate iam affectā Ci. že v letih, aetate exactā Ci. idr. ali actā aetate Ci. v visoki starosti, aetas pubes, tenera, virilis H., puellaris Q., iuvenilis Aug., ad petendum (magistratum) legitima aetas L., aet. senatoria (25. leto) T., consularis (43. leto) Ci., militaris (17. leto) S. zakonita starost za vojaščino, quibus aetas ad militandum gravior esset L. ki bi bili že prestari za vojaščino, aetatem habes opportunissimam Ci. ep. v najlepših letih si; pesn. z inf.: aetas... pati hymenaeos V.

3. occ.
a) mladost: neque sciebat neque per aetatem etiam potis erat Ter. zaradi mladosti, huius formam (lepoto) atque aetatem vides Ter., qui aliquid formae, aetatis artificiique habebant Ci., ad dicendum impedimento est aetas et pudor, qui ornat aetatem Ci., amici regis, qui propter aetatem eius in curatione regni erant C., aetatis maxime paenitebat L. najbolj so se spotikali nad njegovo mladostjo, te superesse velim, tua vitā dignior aetas V., in ipso robore aetatis Cu., carus eris Romae, donec te deseret aetas H., aetati indulgere Suet., expers belli propter aetatem Suet.
b) doraslost, leta za ženitev (možitev), moška leta: in aetatem venire L. priti v leta, aetas populorum et civitatum Ci. „cvetoča“ doba.
c) visoka, siva starost, (stara) leta, priletnost: aetate non quis obtuerier Pl. od starosti, aetate gravis L., aetate confectus S., V., Cat., adfectus aetate Ci., aetatis vacatio N. ali excusatio C., Hirt., Cu. spričo visoke starosti, propter aetatem pedibus iam non valebat N., nusquam tantum tribuitur aetati, nusquam senectus est honoratior Ci.; o stvareh: aetatem ferre Ci. ap. Macr. ali pati Sen. ph. (o vinu) starost prenesti = postarati se moči (in vendar se ne pokvariti), aetates tabularum Petr., aetates aedificiorum Pap. (Dig.).

4. met. starostna vrsta = ljudje neke starosti: H., O., aetas puerilis Ci. ali puerilis aetas N. = deštvo, dečki, senilis aetas (= senes) Cael., infirmitas puerorum, gravitas constantis aetatis Ci., puellis parcere, a qua aetate hostes abstinerent L., aetas robustior L., vestra aetas CI. ljudje vaše starosti, vaši vrstniki, omnis aetas L., T., Suet. ali omnes aetates Ci. ljudje vsake starosti, stari in mladi.

— II.

1. čas: sunt facta eius immortalitatis, nomen aetatis Ci., volat enim aetas Ci., labitur occulte fallitque volatilis aetas O., veniet aetas, cum... V., omnia fert aetas V., attulit nobis aetas consilium V., quidquid sub terra est, in apricum proferet aetas H., nec si quid lusit Anacreon, delevit aetas H., omnis aetatis clarissimus Cu., longa aetas H. dolgost časa, aetate tam longā Fl., aetate Fl. (III, 13, 7) zaradi zastarelosti; v pl.: sempiternae saeculorum aetates Ci.

2. occ. (določena) doba, vek, obdobje: Romuli aetas Ci., clarissimus imperator suae aetatis L., ultima Cumaei carminis aetas V., superior aetas C., praesens aetas Cu., haec extrema fuit aetas imperatorum Atheniensium N. zadnja sijajna doba, Thucydides eiusdem aetatis fuit N. vrstnik, heroicis aetatibus Ci., nostram ad aetatem, usque ad hanc aetatem Ci., illustrium hominum aetates et tempora Ci.

3. met. rod kake dobe: omnis quem credidit aetas V., quid nos dura refugimus aetas H., aurea prima sata est aetas O., disce tamen, veniens aetas O., saecula aetas Plin., incuriosa suorum aetas T.; pesn.: verborum vetus aetas H. zastarele besede.

Āfricus 3 (Āfer) afriški, punski: Africa terra Enn. ap. Ci., L. Afrika = punska dežela, bellum = druga punska vojna: L. ali = Cezarjeva vojna v Afriki: C., Vell., triumphus Vell. (po Cezarjevi afr. vojni), bella Sil. Sifakove vojne proti Puncem, praesidia L., ora L., litus Plin., mare S., T. ali pelagus Mel. morje ob Kartagini, ventus Africus Ci. ali Africus ventus L. (= subst. Āfricus -ī, m). Subst.

1. Āfricus -ī, m (sc. ventus) (deževni) jugozahodnik, odjužnik: auster... in Africum se vertit C., qui portus ab Africo tegebatur, ab austro non erat tutus C., creber procellis V., decertans Aquilonibus, luctans Icariis fluctibus, protervus H., praeceps H. privrševajoči, furibundus et ruens Sen. ph. Pooseb.: Āfricus pater Pr. Od tod zopet adj.: Africae procellae H.

2. Āfrica -ae, f (sc. terra) Afrika, in sicer
a) v širšem pomenu Afrika, ki so jo Grki imenovali Λιβύη: in divisione orbis terrae plerique in parte tertia Africam posuere S.; met. Afričani: Africa terribilis Varr. ap. Non., in omni Africa, quae procul a mari incultius agebat S.
b) v ožjem pomenu kartaginsko ozemlje z deželo med obema Sirtama, pozneje rim. pokrajina (Africa propria ali Africa provincia): Africam, arcem omnium provinciarum natam ad bellum contra hanc urbem gerendum obtinere Ci., Utica atque Hippo valentissimae urbes totius Africae N.; pren. Afričani, preb. te pokrajine: Varr., Ci. ep.
c) v najožjem pomenu le pokrajina, imenovana Zeugis ali Zeugitana (regio), z glav. mestom Kartagino: a Tusca Zeugitana regio et quae proprie vocetur Africa est Plin. — Od tod adj. Āfricānus 3 afriški, v Afriki, iz Afrike: possessiones N., bellum Ci. idr. Cezarjeva vojna v Afriki, rumores Ci. in causae (homatije) Ci. v tej vojni, Africanae gallinae Varr., Col. pegatke, Afr. mures Plin. afriške miši, pri Pl. šalj. = „panterji, tigri in levi“, Africanae ferae Ci. ep. ali Africanae bestiae Varr. ali subst. Āfricānae -ārum, f (sc. ferae) L., Plin., Plin. iun., Suet. afriške zveri = panterji, leopardi, tigri in levi za igre v amfiteatru. — Kot priimek
a) dveh Scipionov, ki sta se zmagovito bojevala s Punci: Āfricānus -ī, m Afričan (gl. Cornēlius).
b) boginje Cerere v Afriki, ki so ji kot svečenice služile vdove, ki se niso več hotele omožiti: Āfricāna -ae, f Afriška: Tert.