Franja

subaēreo agg. površinski, na zemeljski površini:
corso d'acqua subaereo površinski vodni tok

sulcus² -ī, m (indoev. kor. *selk- in*u̯elq- vleči, združena v *su̯elq-; prim. gr. ἕλκω vlečem, ὁλκός vlak [kot stroj], sl. vlečem = lit. velkù, vilkti)

1. brazda, jámljič: Ca., Col., Plin., Ambr. idr., qua aratrum vomere lacunam fecit, sulcus vocatur Varr., sulcum imprimere Ci., telluri infindere sulcos V., mandare hordea sulcis V., sulcis committere semina V., semina tum primum longis Cercalia sulcis obruta sunt O., latius ordinare arbusta sulcis H.; poseb. brazda, ki se jo naredi pri ustanavljanju kakega mesta (z njo se označi potek njegovega obzidja): optare locum tecto et concludere sulco V., designat moenia sulco O.; pren. = žensko rodilo (spolovilo), ženski sram: ne luxu obtunsior usus … sulcos oblimet inertīs V., eicit enim sulcum recta regione viaque vomeris Lucr.; meton. oranje: seritur uno sulco Col., hordeum altero sulco seminari debet Col., semina, quae quarto sulco seruntur Col., spissius solum quinto sulco seri melius est Plin., tantis glaebis tenacissimum solum, cum primum prosecatur, adsurgit, ut nono demum sulco perdometur Plin. iun.

2. metaf. o stvareh, podobnih brazdi
a) vodna brazda ali proga, ki jo dela ploveča ladja: (sc. naves) infindunt pariter sulcos V., sulcumque sibi premat ipsa carina V., canebant aequora sulco Val. Fl.
b) zareza ali drsa, ki jo vrezuje kolo v zemljo, v pot, kolesnica: delet sulcos iterata priores orbita Stat., cursu rotarum saucia clarescunt nubila sulco Cl.
c) brazda, guba, grbánec, starejše grba: sulcos uteri prodere nuda times Mart., sulci genarum Cl.
d) calami sulci = pis, pisanje: Prud.
e) brazda ali proga, ki jo za seboj pušča kaka pozračnina ali zveza, pot kake pozračnine, zvezde: tum longo limite sulcus dat lucem V., qua stella sulcum traxerat Prud.
f) podolgasta (podolgovata) globel (glob, globanja, kotanja), jamica, razor, jarek (starejše jamljica): plantas tenero abscindens de corpore matrum deposuit sulcis V., tenui vitem committere sulco V., sulcus aquarius Col. draga, roja, vodni jarek, iustum est … (sc. areas hortorum) ambiri singulas tramitum sulcis Plin.
g) kačja krivina, kačji zavinek, kačja vijuga: dextra laevaque sulcis insurgentium viperarum cohibita Ap.

surfanje samostalnik
1. (vodni šport) ▸ szörfözésSopomenke: deskanje na vodi, deskanje
Povezane iztočnice: deska za surfanje

2. (brskanje po spletu) ▸ szörfözés

ščipal|ec moški spol (-ca …) živalstvo, zoologija der Skorpion
debelorepi ščipalec Buthus: der Dickschwanzskorpion
poljski ščipalec der Feldskorpion
pravi ščipalec der Skorpion (italijanski/laški Italienischer, navadni Gemeiner; gozdni Waldskorpion)
knjižni ščipalec der Bücherskorpion
vodni ščipalec der Wasserskorpion (navadni Gemeiner)

škórenj bota f

jahalni škorenj bota de montar, bota alta
mavčni, vodni škorenj bota f de yeso, bota de agua
sedemmiljski škornji (v pravljici) botas f pl de siete leguas
obuti (sezuti) si škornje ponerse (quitarse) las botas

škržat moški spol (-a …) živalstvo, zoologija die Zikade (gorski Bergzikade, jesenov/manin Mannazikade, rožni/šipkov Rosenzikade, sedemnajstletni Siebzehnjährige Zikade, vinogradni der Lauer); die Singzikade (veliki Große)
cesarski škržat die Kaiserzikade
dolgoglavi škržat die Langkopfzirpe/Langkopfzikade
grbasti škržat die Buckelzirpe
mali škržat die Kleinzikade/Zwergzikade
mrežokrili škržat der Europäische Laternenträger
okrogloglavi škržat die Rundkopfzikade
rogati škržat die Dornzikade
sladkorni škržat die Zuckerrohrzikade
škrlatni škržat die Purpurzikade
vodni škržat (veslavka) die Ruderwanze, die Wasserzikade

šport [ó] moški spol (-a …) der Sport (avtomobilski Autorennsport, borilni Kampfsport, invalidski Versehrtensport, izravnalni Ausgleichssport, jahalni Reitsport, jutranji Frühsport, kasaški Fahrsport, kolesarski Radsport, konjski Pferdesport, letalski Luftsport, Flugsport, ljudski Volkssport, množični Breitensport, Massensport, nacionalni Nationalsport, plavalni Schwimmsport, poklicni/profesionalni Profisport, sankaški Rodelsport, na ledu Eissport, na prostem Geländesport, za prikaz moči Kraftsport, tekmovalni Wettkampfsport, Leistungssport, veslaški Rudersport, vodni Wassersport, vrhunski Hochleistungssport, Spitzensport, zimski Wintersport)
za šport kaj narediti: aus Sport
navdušen za šport sportbegeistert
oddelek za šport das Sportamt
… športa Sport-
(fiziologija die Sportphysiologie, ljubitelj der Sportfreund, svet die Sportwelt)
ki se ukvarja s športom [sporttreibend] Sport treibend
ukvarjati se s športom Sport treiben
znanost o športu die Sportwissenschaft

šport samostalnik
1. (telesna dejavnost) ▸ sportPovezane iztočnice: ekipni šport, zimski šport, vodni šport, borilni šport, avtomobilski šport, avtomobilistični šport, ekstremni šport, olimpijski šport, adrenalinski šport

2. neštevno (o razvedrilni dejavnosti) ▸ sport
Njena zveza s Farrellom je bila bolj za šport, kot je povedala, saj ve, da je znan lomilec src. ▸ Farrell-lel való kapcsolata inkább sportjellegű volt, ahogy elmondta, hiszen tudja, hogy a férfi köztudottan szívtipró.
Za njihovo redčenje so krivi tudi Britanci, ki so slone nekoč streljali za šport. ▸ A britek, akik korábban sportból lőtték az elefántokat, szintén felelősek a számuk csökkenéséért.
Tetoviranje je bilo statusni simbol in razmeroma drag šport, saj je sličica, velika za dlan, stala mesečno plačo. ▸ A tetoválás státuszszimbólum és igen drága sport volt, hiszen egy tenyérnyi nagyságú képecske egyhavi fizetésbe került.

špórt sport, games

lahkoatletski špórt athletics pl (s konstr. v sg), track and field sports pl
vodni špórt aquatic sport
zimski špórt winter sport(s pl)
špórt na prostem field sports pl
vrsta špórta kind of sport
navdušen za špórt keen on sport (ali games)
navdušenec za špórt sporting enthusiast, sports fan
prijatelj špórta sportsman, (gledalec) sports fan
ljubitelj špórta sports fan
nepristranost v špórtu sportsmanship, fair play
gojiti špórt to go in for sport (ali games), to take part in sport (ali games), to practise sport

špórt sport moški spol

dirkalni šport course ženski spol
drsalni šport patinage moški spol
jadralni šport na vodi yachting moški spol
jahalni šport sport hippique, hippisme moški spol
kolesarski šport cyclisme moški spol
plavalni šport natation ženski spol
smučarski šport ski moški spol
veslaški šport canotage moški spol, aviron moški spol
vodni šport sport nautique
zimski šport sports d'hiver
gojiti šport, ukvarjati se s športom pratiquer le sport, faire du sport
prijatelj športa sportif moški spol, amateur moški spol de sport

špórt deporte m ; sport m

jahalni (kegljaški, sankaški, plavalni, zimski) šport deporte m hípico (de los bolos, de trineos, de la natación, de invierno)
drsalni šport patinaje m sobre hielo
jadralni šport v zraku deporte m de vuelo sin motor
jadralni šport na vodi balandrísmo m, (na ledu) patinaje m (ali navegación f) a vela sobre hielo
vodni šport deporte m náutico (ali acuático)
kolesarski šport ciclismo m
gorski šport montañismo m alpinismo m
veslaški šport (deporte mdel) remo m
prijatelj športa deportista m
navdušen za šport entusiasta del deporte
gojiti šport cultivar (los) deportes

štev|ec¹ [é] moški spol (-ca …) der Zähler (časovni Zeitzähler, električni Stromzähler, Geigerjev Geigerzähler, kilometrski Kilometerzählwerk, dnevni kilometrski Tageskilometerzähler, novčični Münzzähler, odštevalni električni Stromzwischenzähler, Zwischenzähler, plinski Gaszähler, prekatni Kammerzähler, prevesni Kippzähler, impulzov Gesprächszähler, kilometrov Kilometerzähler, korakov Schrittzähler, Schrittmesser, vrstic Zeilenzähler, toplotni Wärmezähler, vodni Wasserzähler), die Uhr (za vodo Wasseruhr), Zähluhr, [Meßuhr] Messuhr; samo tehnika das Zählwerk
stanje števa der Zählerstand

štévec (-vca) m

1. contatore:
električni, plinski, vodni števec contatore della luce, del gas, dell'acqua
elektr. dvotarifni števec contatore a tariffa doppia

2. redko chi conta, contatore

3. mat. numeratore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
elektr. časovni števec contatore
enofazni števec contatore monofase
indukcijski števec contatore a induzione
fiz. Geigerjev števec contatore di Geiger e Müller
scintilacijski števec contatore a scintillio
avt. kilometrski števec contachilometri
števec izvodov contacopie
strojn. števec obratov contagiri
pošta števec pogovorov contascatti
števec vrstic (pri pisalnem stroju) contarighe

štȉpavica ž: vodena štipavica zool. vodni ščipalec, Nepa cinerea

tá (tá tó) pron.

I. (v pridevniški rabi)

1. (kaže na osebo, stvar v bližini govorečega) questo, questa; codesto, codesta:
čigav je ta nož? di chi è questo coltello?
kam naj dam to torbo? dove metto questa borsa?

2. (za izražanje, da kaj poteka v času govorjenja, da je kaj časovno najbližje) questo:
v tej vojni je bilo dosti žrtev questa guerra ha fatto molte vittime

3. (za izražanje, da se o osebi ali stvari pravkar pripoveduje) questo:
ob tej uri so otroci navadno že spali a quest'ora i bambini già dormivano

4. (za izražanje, da je kaj določeno z navajanjem) questo, seguente:
ob slovesu je rekel te besede: želimo, da delate složno si accomiatò con queste (le seguenti) parole: desideriamo che operiate di comune accordo

5. pren. (za izražanje, da oseba ali stvar zbuja nevoljo, občudovanje, ali za poudarjanje pomena besede) questo, che:
le kod hodi ta natakar dove mai è finito questo benedetto cameriere
ta otrok, koliko že zna! che bambino! Quante cose sa già
to knjižico boš že prebral questo libriccino non ci metterai nulla a leggerlo

6. ta in ta, ta pa ta (za osebo, stvar, ki je znana, a se noče ali ne more imenovati) il tale, la tale:
vrnili se bomo ta in ta dan faremo ritorno il giorno tale

7. ta ali oni, ta in oni (za izražanje poljubnosti) questo o quello, questo e quello:
pojavljati se v tej ali oni obliki manifestarsi in questa o quella forma
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. iti s tega sveta andarsene da questo mondo, morire
pren. on ni za ta svet lui non è fatto per questo mondo, è un fantasticone
pri tej priči moraš iti! vattene subito!
ta falot Lojzek! quel furfante di Gigi!

II. (v samostalniški rabi)

1. (za izražanje osebe ali stvari, na katero se usmerja pozornost) questo (-a), questi (-a) (qui):
kakšna lepa srajca, to bom kupil che bella camicia! Compro questa (qui)

2. (za izražanje tega, kar poteka, obstaja v času govorjenja) questo (-a):
prejšnji teden sem bil bolan, ta pa že lahko delam la settimana scorsa sono stato male, questa posso già lavorare

3. (za izražanje osebe ali stvari, o kateri se pravkar pripoveduje) questi (-a); costui, costei:
zdravnik je tako naročil in ta že ve, kaj je prav è il medico che ha ordinato così e questi sa il fatto suo

4. (za izražanje osebe ali stvari, kot jo določa odvisni stavek) costui, costei;○:
kdor ne dela, ta ne zasluži plačila chi non lavora, non va pagato

5. pren. (za nadomeščanje izpostavljenega stavčnega člena) questo (-a) (sì):
sin, ta je šele prebrisan il figlio, questo sì che è un furbacchione

6. ta in ta, ta pa ta il tale, la tale; il tal altro la tal altra; questo e questo:
jaz sem ta in ta in hočem to in to io sono questo e questo e voglio questo e questo

7. ta ali oni, ona; ta in oni, ona questo (-a) o quello (-a); questo (-a) e quello (-a):
govorili so o tem in onem parlarono di questo e quello, del più e del meno

8. (za izražanje neprepoznane stvari v bližini govorečega) questo (-a), ○:
kaj to ropota? Toča pada cos'è questo rumore? Grandina

9. (za izražanje pojava, določenega z odvisnim stavkom) ciò (quello) che; ciò (che), quello (che):
to, kar se nabira na šipi, so vodni hlapi ciò che si accumula sul vetro è vapore acqueo
za to, kar se je zgodilo, še niso našli razlage di quello che è successo non si è trovata ancora una spiegazione
želimo si samo to, da bi bili zdravi ci auguriamo soltanto di essere sani

10. (za poudarjanje trditve) ○:
lepo je to, da nam pomagaš è bello che tu ci aiuti

11. (za izražanje pravkar povedanega) questo, ciò, lo (ne):
otroci kričijo, to ga zelo moti i bambini fanno baccano e questo lo disturba
ustanoviti je hotel podjetje, vendar iz tega ni bilo nič avrebbe voluto costituire un'impresa ma non se ne fece niente

12. to je, to se pravi cioè:
prišel je sam, to je brez družine è venuto solo, cioè senza la famiglia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mož, ta ti je šele ta pravi, ta questo sì che è furbo
ta je (pa) bosa questa (sì che) è inventata di sana pianta
ta je pa res debela, prazna questa è proprio grossa
ta je dobra! quest'è bella!
soseda je dobra gospodinja. Ta pa ta! la vicina è una buona massaia. Certo! Eccome!
veseljak je. To pa to è un tipo allegro. Come no! Certo!
fant ni izdelal razreda. Samo tega se je še manjkalo il ragazzo è stato bocciato. Ci voleva proprio questo!
nedolgo tega non molto tempo fa
ni znano, kaj je na tem non si sa, se questo è vero
pog. otroci so premalo na zraku, v tem je stvar i bambini stanno troppo poco all'aperto. Questo è il problema
PREGOVORI:
kdor laže, ta krade chi mente, ruba e chi ruba, mente

III. (v vezniški rabi)

1. (v dopustnih odvisnih stavkih) kljub temu da (čeprav) benché, quantunque, sebbene:
kljub temu da je star, še dela benché sia vecchio, continua a lavorare

2. poleg tega, zraven tega e (inoltre), e in più:
dela, polega tega pa študira lavora e in più studia

3. zaradi tega (zato) perciò, per cui:
vzdržljiv je, zaradi tega so ga sprejeli è costante, perciò è stato assunto

4. in to e precisamente, e cioè:
prišlo je dosti ljudi in to starih in mladih venne molta gente, (e precisamente) vecchi e giovani

5. v tem ko (za izražanje istočasnosti) nel mentre:
v tem ko se je posvetilo, je počilo nel mentre appariva un lampo si sentì uno scoppio

6. (v protivnem priredju) s tem da (vendar) ma, pure:
prišel bo, s tem da bo malo zamudil verrà, ma con un piccolo ritardo

7. (v protivnem priredju) kljub temu eppure, tuttavia:
bila je bogata, kljub temu ni dobila ženina era ricca, eppure non riuscì a trovare marito

teju moški spol (-ja …) živalstvo, zoologija der Teju, die Schienenechse (čilski Chilenischer Teju, pravi Eigentlicher Teju, der Solompenter, veliki Großer Teju)
bodičasti teju der Stachelteju
črvasti teju der Wurmteju
kačasti teju der Schlangenteju
krokodilji teju živalstvo, zoologija der Krokodilteju
teju očalar der Brillenteju
varanji teju der Waran-Teju
vodni teju der Wasserteju

tenrek [é] moški spol (-a …) živalstvo, zoologija (ščetinasti jež) der Tenrek, družina: der Borstenigel (ježasti Igeltenrek, repati Langschwanz-Tenrek, vodni Wassertenrek, krtji der Reiswühler)

tlak¹ moški spol (-a …) fizika, tehnika der Druck (atmosferski Luftdruck, delovni Wirkdruck, eksplozijski Explosionsdruck, imenski Nenndruck, kapilarni Kapillardruck, krvni Blutdruck, nizki Niederdruck, notranji Innendruck, oljni Öldruck, parcialni Partialdruck, parni Dampfdruck, plinski Gasdruck, sesalni Saugdruck, superpozicijski Überlagerungsdruck, nasičenja Sättigungsdruck, v kotlu Kesseldruck, visok Hochdruck, vodni Wasserdruck, zastojni/zajezni/zajezilni Staudruck, zračni Luftdruck)
… tlaka Druck-
(gradient das Druckgefälle, indikator der Druckanzeiger, izravnava der Druckausgleich, merilnik der Druckmesser, naraščanje der Druckanzug, der Druckanstieg, nastavljanje/nastavitev die Druckeinstelung, nihanje die Druckschwankung, padec der Druckverlust, der Druckabfall, regulator der Druckregler, transduktor der Druckwandler)
izravnavati tlak dem Druckausgleich dienen
zniževati/znižati tlak eine Drucksenkung bewirken
izkuhavati pod tlakom beuchen
litje pod tlakom der [Druckguß] Druckguss, der [Stempelguß] Stempelguss ➞ → zračni tlak, krvni tlak

tok¹ [ó] moški spol (-a …)

1. vode: der Strom, die Strömung, das Strömen
rečni tok der [Flußlauf] Flusslauf, Lauf (spodnji Unterlauf, zgornji Oberlauf)
tok lave der [Lavafluß] Lavafluss, Lavastrom
morski/oceanski tok Meeresströmung
nasprotni tok Gegenströmung
obalni tok Küstenströmung
tok podtalnice Grundwasserstrom
podvodni tok Unterströmung
povratni tok der [Rückfluß] Rückfluss, das Zurückfließen
tok talne vode der [Grundwasserzufluß] Grundwasserzufluss
vodni tok Wasserstrom, (tekoča voda) der Wasserlauf
geografija Brazilski tok Brasilstrom
gornji tok Labe die obere Elbe
Kalifornijski tok Kalifornischer Strom
Kanarski tok Kanarienstrom
Labradorski tok Labradorstrom
Perujski tok Humboldtstrom, Perustrom
Severni ekvatorialni tok Nordäquatorstrom
Zalivski tok Golfstrom
proti toku gegen den Strom (tudi figurativno), gegen die Strömung
vleka ladje proti toku das Treideln
vožnja proti toku die Bergfahrt
s tokom mit dem Strom (tudi figurativno), mit der Strömung
plovba s tokom das Triften
pluti s tokom triften

2.
figurativno doživljajski tok Erlebnisstrom
tok misli Gedankenstrom, der [Gedankenfluß] Gedankenfluss (prekinitev miselnega toka medicina das Gedankenabreißen)
tok priseljencev Einwanderungsstrom
tok prometa der [Verkehrsfluß] Verkehrsfluss

3. figurativno (struja) die Strömung

tók¹ current; (vodni) stream, current; drift; (dogodkov) swim

električni tók electric current
istosmerni tók direct (ali continuous) current
izmenični tók alternating current
poraba (električnega) tóka consumption of electricity
Zalivski tók Gulf Stream
sredi, v sredini tóka in midstream
močan tók (elektrika) power current
slab, šibak tók (elektrika) low-tension current
inducirani tók induced current
močan vodni tók powerful current
jakost tóka current intensity, strength
proizvodnja tóka generation of current
potreba po tóku demand for electricity
plavati s tókom figurativno (proti tóku) to swim with (against) the stream (ali tide)
prepustiti se tóku (razmer) to resign oneself (ali to be resigned) to the course of events, to let things drift
tók jih žene they are carried along by the current, they drift