Franja

híter (-tra -o) adj.

1. veloce, rapido, celere, lesto:
hitra hoja marcia
hiter tek corsa veloce, rapida
hiter, kot bi te veter nosil veloce come il vento
med. hitra jetika tubercolosi galoppante

2. (ki nastopi v razmeroma kratkem času) rapido, pronto, tempestoso:
hitra pomoč pronto soccorso
hitra smrt morte improvvisa, rapida, istantanea
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. biti hitre jeze essere facile all'ira, irascibile
biti hitrih nog camminare a gran passi
hitri hod corsa rapida, movimento rapido

hrb|et moški spol (-ta …) anatomija, živalstvo, zoologija, geografija der Rücken; (hrbtni del) die Rückenpartie; kos mesa: das Rückenstück; lovstvo der Ziemer
gradbeništvo, arhitektura oslovski hrbet der Kielbogen, Karniesbogen
-rücken (gorski Bergrücken, Gebirgsrücken, jezika Zungenrücken, nosu Nasenrücken, noža Messerrücken, jelenji Hirschrücken, knjižni Buchrücken, konjski Pferderücken, oslov Eselsrücken, snežni Schneerücken, srnin Rehrücken, terena Geländerücken)
… hrbta/… za hrbet Rücken-
(kritje die Rückendeckung, širina die Rückenbreite, naslonjalo za hrbet die Rückenlehne, opora die Rückenstütze, bolečina v hrbtu der Rückenschmerz)
šport doskok na hrbet die Schulterlandung
nož v hrbet figurativno der Dolchstoß
imeti veter v hrbet den Wind im Rücken haben (tudi figurativno)
kazati komu hrbet (jemandem) den Rücken zukehren
kriti komu hrbet (jemandem) den Rücken decken/[freihalten] frei halten
obrniti hrbet komu/čemu (jemandem/einer Sache) den Rücken kehren, sich abwenden von
upogibati hrbet einen krummen Rücken machen, kot mačka: einen Katzenbuckel machen
skočiti v hrbet komu (jemandem) in den Rücken fallen
spreleteti (mrzlo) po hrbtu (kalt) über den Rücken laufen
za hrbtom hinter dem Rücken
bogu za hrbtom am Arsch der Welt, wo sich die Füchse gute Nacht sagen

hrbèt espalda f ; (roke, lista) dorso m ; (stola) respaldo m

gorski hrbet cresta f
z rokami na hrbtu con las manos atrás
komu za hrbtom a espaldas de alg
za mojim hrbtom (fig) a espaldas mías
ležeč na hrbtu echado de espaldas; boca arriba
imeti veter v hrbtu tener viento de popa, fig ir viento en popa
kriti komu hrbet (fig) guardar a alg las espaldas
nositi na hrbtu llevar a cuestas
obrniti, pokazati komu hrbet volver la espalda a alg
napasti koga za hrbtom atacar a alg por la espalda
plavati na hrbtu nadar de espaldas, hacer la plancha
pasti na hrbet caerse (ali dar) de espaldas

hrbtn|i (-a, -o) Rücken-, (zadnji) Rück- (del der Rückenteil, izrez Rückenausschnitt, šiv die Rückennaht, veter der Rückenwind, stran die Rückseite, lega die Rückenlage, lupina die Rückenschale, mišica der Rückenmuskel, plavut die Rückenflosse, stran die Rückenseite, Rückseite, stena die Rückwand); živalstvo, zoologija, anatomija (dorzalni) dorsal, Rücken-
hrbtna stran der Rücken, živalstvo, zoologija zadka: der Hinterleibsrücken

húd bad; evil; (čas, doba) hard; (rana) bad, (občutljiva) sore; (jezen) angry; ZDA sore, mad

húda bolezen serious illness
húda bolečina great pain
húdi časi hard times pl
húd kašelj a bad cough
húd mraz a very severe frost
húd veter sharp wind
húda vročica (mrzlica) a virulent fever
húda vročina intense heat
húda ura thunderstorm
nič húdega sluteč unsuspecting
ta je pa že prehuda! this is outrageous!
delati húdo kri figurativno to create ill-feeling
nič húdega ti ne delam I do you no harm
nič húdega ne mislim (nočem) I don't mean any harm
nič húdega ni v tem there is no harm in it
ne bom ti naredil nič húdega I shall not hurt you
ona ima húd jezik she has a wicked (ali spiteful, malevolent) tongue
nič húdega ne nameravati (misliti) to mean no harm
nič húdega ne vidim v tem I don't see anything bad in it
biti húd na koga to be angry with someone, to be cross with someone, to be furious (ali mad) with someone
húd je name ZDA he is mad with me, VB he is angry with me
v najhujšem primeru at the worst; in the worst case
če pride do najhujšega if the worst comes to the worst
če bi se zgodilo najhujše if it comes to the worst
najhujše še pride the worst is yet to come
húdo (prislov) badly
toliko hujše! all the worse!; so much the worse
vedno hujše worse and worse
bodi pripravljen na najhujše! be prepared for the worst!
húdo se motiš there you are greatly mistaken
húdo mi je, da (ker) ne morem priti I feel sorry that I cannot come
ni tako húdo, kot je videti (figurativno) his bark is worse than his bite
húdo je z njim he is badly off, he is in a bad way, he is unwell
húdo (trda) je za denar money is scarce
saj ni tako húdo! it is not so bad (as you think)
mnogo húdega prestati (figurativno) to go through hell, to have a rough time

igrati se povratni glagol
1. (za zabavo) ▸ játszikV vrtcu se najraje igram s kockami, kakršnih doma nimam. ▸ Az óvodában olyan kockákkal játszom legszívesebben, amilyenek otthon nincsenek.
Nekateri psihologi priporočajo, da se že od 6. meseca dalje z otrokom igrate skrivalnice. ▸ Egyes pszichológusok azt ajánlják, hogy már a gyermek 6 hónapos korától játsszunk vele bújócskát.

2. (o malomarnem odnosu) ▸ játszikVsaj enkrat se skušajte česa naučiti iz napak nekoga drugega in se ne igrajte z zdravjem. ▸ Legalább egyszer próbáljon meg okulni valaki más hibáiból, és ne játsszon az egészségével.Iščem simpatičnega in zabavnega fanta, ki se ne igra s čustvi. ▸ Olyan vonzó és szórakoztató fiút keresek, aki nem játszik az érzéseimmel.Ko se igrajo z našim realnim gospodarstvom in z več tisoč zaposlenimi, je treba biti na to pozoren. ▸ Arra azért oda kell figyelni, ha valaki a reálgazdaságunkkal és több tízezer dolgozó megélhetésével játszik.

3. (o ponavljajočih gibih) ▸ játszik, játszadozik
Egon se je odsotno igral s ključi v žepu. ▸ Egon szórakozottan játszadozott a zsebében lévő kulcsokkal.
Med hojo se je živčno igrala z rokami. ▸ Járás közben idegesen babrált a kezével.
Začne se igrati z mojimi lasmi, nato pa me poljubi. ▸ Elkezdett játszadozni a hajammal, azután megcsókolt.

4. (o vplivu zunanjih dejavnikov) ▸ játszadozik
Vidim ga, kako se smeji in se mu veter igra z lasmi. ▸ Látom, ahogy mosolyog és a szél játszadozik a hajával.
V razkošnih barvah pavjega perja se letos igrajo svetloba in sence. ▸ A pávatoll pompás színeiben idén a fény és az árnyék játszadozik egymással.

5. (eksperimentirati) ▸ játszikRad imam parodijo, rad se igram z besedami in naslovi. ▸ Kedvelem a paródiát, szeretek játszani a szavakkal és címekkel. Igrajte se z odtenki in si oči naličite v več tonih. ▸ Játsszatok a színárnyalatokkal és sminkeljétek ki a szemeteket többfajta árnyalatban.
Igrajte se z glasom, iščite harmonijo v plesu, tudi ko ste sami. ▸ Játsszatok a hangotokkal, és keressétek a harmóniát a táncban akkor is, ha egyedül vagytok.

ill¹ [il] pridevnik
slab, zloben, zèl; poguben, škodljiv, zlohoten; neugoden; sovražen, okruten; bolan (of, with)

to do an ill turn to s.o. škoditi komu
to do s.o. an ill service napraviti komu medvedjo uslugo
he is ill to please težko mu je ugoditi
to be taken (ali to fall) ill (of, with) zboleti (za)
with an ill grace nerad, nevoljno
ill moment neugoden trenutek
ill wind neugoden veter
it is an ill wind that blows nobody good v vsaki stvari je tudi kaj dobrega
ill weeds grow apace kopriva ne pozebe, plevel dobro uspeva

imbatto m

1. karambol, trčenje, zadetje

2. navt.
vento d'imbatto mornik, morščak, veter z morja proti kopnemu

īn-flō -āre -flāvī -flātum

I. pihati v kaj, in sicer

1. vpihniti (vpihovati): aquam in os Cat., in alveos spiritum Col.

2. (za)piskati, zatrobiti na kaj, zasvirati: bucinam O., tubam L., calamos, ebur V., simul inflavit tibicen, a perito carmen agnoscitur Ci.

3. pihaje glas povzročiti (povzročati): sonum Ci., classica inflantur V. zadonijo, verba inflata Ci. zatrobljene; pren.: paulo inflavit (orator) vehementius Ci. se je širokoustil.

— II.

1. napihniti (napihovati): iratus buccas inflat H., rana inflavit pellem Ph., se validius infl. Ph., utrem H., inflantur iratis colla serpentibus Sen. ph.; occ. nape(nja)ti: carbasus inflatur austro V. veter napne jadra, faba inflat ventrem Ci., corpus O., Cels., nervos Vitr.

2. metaf. koga napihniti (napihovati), napuhniti = napuhnjenega (napihnjenega, ošabnega, prevzetnega) storiti ga, poošabiti ga: tumidis infla sermonibus utrem H., cum animos rumor inflasset Ci., impios animos Cu., animos inflare spe L., ad insolentiam L., eorum animos ad intolerabilem superbiam L., se magis atque magis inflare H., ambitiosus inflari potest Q., gens inflata est gloriā Q., praecordia famā Sil. —

III. podpih(ov)ati, (pod)netiti, potrditi (potrjevati): poetam quasi divino spiritu inflari Ci., inflare mendaciis regis spem L. — Od tod adj. pt. pf. īnflātus 3, adv. -ē

1. napihnjen, napet, zabuhel, (o vodovju) narasel: serpens inflato collo Ci., te inflato collo ... intulisti Ci., colla inflata tumescunt O., inflatus ... venas ... Iaccho V., inflati amnes, amnis inflatus aquis L., Euphrates nivibus Amm.; pesn.: inflati capilli O. vihrajoči, vestis inflatior Tert., buca inflatior Suet.

2. metaf.
a) napihnjen (napuhnjen), prevzeten, ošaben (naspr. timidus): iuvenis haud dubie inflatior L., inflatā cervice Amm., inflatus animo Val. Max.; z abl. causae: homines inflati opinionibus Ci., videbant Catilinam inflatum conlegae mei promissis Ci., inflati laetitiā cives Ci., quibus rebus elati et inflati Ci. (rima!), infl. spe Ci., successu tantae rei L., tantis successibus Suet., tumultu Q., Antipatrum titulo Spartanae victoriae inflatum Cu., quibus rebus inflati Iust.
b) pretiran, nabuhel, nadut, napetoličen: haec latius atque inflatius perscribebant C., Cicero quibusdam inflatus et tumens videtur T., fabulari inflatius Amm., Asiani inflati et inanes Q., inflatus ac levis Suet.
c) razjarjen, razburjen, jezen: inflatus et tumens animus Ci.

ìskidāno prisl. pretrgoma: pisati sitno, iskidano; vjetar piri iskidano veter piha v sunkih

ìspupčiti -īm (se) izbočiti (se): ispupčiti prsa; vjetar je ispupčio jedra veter je napel jadra

jȁčī -ā -ē komp. od jak močnejši, krepkejši: jači vjetar svež veter

jadranj|e srednji spol (-a …) na vodi: das Segeln, die Segelfahrt; der Segelsport
pomorstvo jadranje na deski das Windsurfing
letalstvo das Segelfliegen, der Segelflug, der Segelflugsport, -segeln (pred nevihtno fronto Frontensegeln, Gewittersegeln, pobočno Hangsegeln, termično Thermiksegeln)
šport jadranje na ledu das Eissegeln
jadranje okoli česa die Umsegelung (okoli sveta die Weltumseglung)
veter za jadranje der Segelwind
opremljen za jadranje segelfähig
napotki za jadranje die Segelanweisung

jadr|o¹ srednji spol (-a …) pomorstvo das Segel
drugo letno jadro die Fock
glavno jadro Großsegel
košno jadro Marssegel
križno jadro Bagiensegel, Kreuzsegel, Rahsegel
latinsko jadro der Besan, das Lateinersegel
letno/sprednje jadro der Klüver
ročno jadro Handsegel
slepo jadro die Blinde
sončno jadro Sonnensegel
sošno jadro Gaffelsegel
sprednje trikotno jadro Stagsegel
štirikotno sprednje jadro die Breitfock
visoko jadro Hochsegel
vmesno jadro Sprietsegel
vršno jadro Bramsegel
površina jadra die Segelfläche
jadra množina das Segelwerk
namestiti jadra auftakeln
razpeti jadra die Segel hissen
sneti jadra abtakeln
spustiti jadra die Segel streichen
s polnimi jadri mit vollen Segeln (tudi figurativno)
brez jader segellos
figurativno vzeti komu veter iz jader (jemandem) den Wind aus den Segeln nehmen
izdelovalec jadrer der Segelmacher

jádro (-a) n navt. vela:
odvezati, privezati jadro sciogliere la vela; raccogliere, ralingare, ammainare la vela
razviti jadro spiegare la vela
štirikotno, trapezasto, trikotno jadro vela a tarchia, quadra, latina
prečno, vzdolžno jadro vela trasversale, longitudinale
čoln na jadra imbarcazione a vela, veliero
pren. razpeti jadra sciogliere le vele
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. pluti s polnimi jadri navigare a gonfie vele
napeti, nategniti jadro tendere, tesare la vela
obrniti jadro od vetra, proti vetru poggiare, orzare
podvezati, spodvezati jadra imbrogliare le vele
skrajšati jadra terzarolare
dobiti veter v jadra navigare col vento in poppa
glavno jadro vela maestra
košno jadro vela di gabbia
križno jadro randa di mezzana
krmno jadro randa, controranda
latinsko jadro vela latina
sošno jadro vela aurica
vmesna jadra vele di straglio
vršno jadro velaccio

jádro vela f

jadra zviti, speti, sneti amainar (ali recoger) velas (tudi fig); fig darse por vencido
dvigniti jadra izar velas
pluti s polnimi jadri navegar a todas velas
z razpetimi (polnimi) jadri viento en popa (tudi fig)
vzeti komu veter iz jader (fig) desbaratar los planes de alg; anular los esfuerzos de alg
razpeti vsa jadra desplegar todas las velas

júg south

na júgu in the south
na júgu od to the south of; (ki gre, vozi, plove)
naravnost proti júgu due south
iti, peljati se proti júgu to head south
vlak, ki vozi proti júgu, na júg a southbound train
pluti proti júgu to sail south (ali southwards ali towards the south)
okno gleda, je obrnjeno proti júgu the window faces south
veter piha od júga there is a south wind blowing, the wind is in the south

jugovzhod samostalnik
1. (smer) ▸ délkeletPo jutranjem kopanju in uživanju narave se počasi odpravimo naprej proti jugovzhodu. ▸ A fürdéssel és a természet élvezetével töltött délelőtt után lassan délkelet felé vesszük az irányt.
Okrog poldneva zapiha od jugovzhoda dnevni veter z morja. ▸ Dél körül délkelet felől feltámad a nappali szél.

2. (območje) ▸ délkeletV četrtek bodo padavine oslabele in čez dan ponehale, najpozneje na jugovzhodu države. ▸ Csütörtökön a csapadék gyengül, majd napközben megszűnik – legkésőbb az ország délkeleti részén.

jugovzhoden pridevnik
1. (o legi) ▸ délkeleti
2. (o smeri) ▸ délkeletiV višinah doteka z jugovzhodnimi vetrovi nad naše kraje hladnejši in bolj vlažen zrak. ▸ A magasban a délkeleti széllel hűvösebb és nedvesebb levegő érkezik térségünkbe.
Lava se razliva po jugovzhodnem pobočju vulkana. ▸ A láva a vulkán délkeleti lejtőjén folyik szét.

jugozahoden pridevnik
1. (o legi) ▸ délnyugati
2. (o smeri) ▸ délnyugatiV soboto in nedeljo bo večinoma sončno, ponekod bo pihal jugozahodni veter. ▸ Szombaton és vasárnap többnyire napos idő lesz, néhol délnyugati szél fúj majd.