Franja

od

1. izvor: von (od njega/brata von ihm, vom Bruder, od Keltov von den Kelten; kaplja od dreves es tropft von den Bäumen); del: von (eden od nas einer von uns, nobena od teh slik keins von diesen Bildern)

2. smer: von (od spredaj/zadaj/desne/leve/zgoraj/ spodaj von vorn/hinten/rechts/links/oben/unten, od severa vom Norden); proč: von, von X weg (od kamna vom Stein, od mize vom Tisch); sem: von, von X her (od jezera vom See her); (začenši od) von … aus (od Mannheima naprej von Mannheim aus)

3. časovno: seit (od konca vojne seit Kriegsende); (začenši od) von … an (od petih naprej von fünf Uhr an; figurativno od mladih nog von Jugend an); ab (od petih naprej ab fünf Uhr, od marca ab März); po izvoru: von (od včeraj/prej von gestern/früher)

4. vzrok: vor (trepetati od mraza vor Kälte zittern, bleščati se od čistoče vor Sauberkeit glänzen, trd od strahu starr vor Schreck)

5. v primerjavi: als (večji od mene/te hiše größer als ich/dieses Haus)

6.
od X do Y hoditi, gledati ipd.: von X zu Y
figurativno hoditi od Poncija do Pilata von Pontius zu Pilatus laufen
razdalja, čas: von X bis (zu) Y (od petih do sedmih von fünf bis sieben Uhr, od hotela do jezera vom Hotel bis zum See)

ohól hautain, altier, fier, arrogant, condescendant, dédaigneux, méprisant, orgueilleux, prétentieux, présomptueux, superbe, supérieur, rogue, distant

ohol in trd predstojnik un préposé hautain (ali méprisant, supérieur) et dur
ohola ženska une femme hautaine (ali dédaigneuse, flére, supérieure, distante), pimbêche ženski spol
nadeti si ohol videz prendre un air hautain (ali distant, fier, dédaigneux, condescendant), prendre un ton arrogant
biti oholega značaja être d'un caractère altier

oreh¹ [ô] moški spol (oréha …)

1. plod: die [Nuß] Nuss, die [Walnuß] Walnuss
brazilski oreh [Paranuß] Paranuss
kokosov oreh [Kokosnuß] Kokosnuss
muškatov oreh [Muskatnuß] Muskatnuss
oreh kola [Kolanuß] Kolanuss
pekanov oreh [Pekannuß] Pekannuss
piškav oreh eine taube [Nuß] Nuss
trd oreh eine harte [Nuß] Nuss (tudi figurativno)
velik kot oreh [walnußgroß] walnussgroß
klešče za orehe der [Nußknacker] Nussknacker
čokolada z orehi die [Nußschokolade] Nussschokolade

2. rastlinstvo, botanika drevo: der [Nußbaum] Nussbaum (črni [Schwarznußbaum] Schwarznussbaum, navadni der [Walnußbaum] Walnussbaum, sivi [Butternußbaum] Butternussbaum)

ôreh (drevo) nut tree; (sadež) nut

ameriški beli ôreh botanika hickory
laški ôreh (sadež in drevo) walnut
to ni piškavega ôreha vredno I don't give a fig for it, it's not worth a brass farthing
ôrehe tolči, treti to crack nuts, to shell nuts
iti nabirat ôrehe to go nutting
on je trd ôreh (figurativno) he is a tough (ali hard) nut
to bo trd ôreh (figurativno) that will be a hard nut to crack
to se je izkazalo za trd ôreh (figurativno) this proved a tough not to crack
kleščice za ôrehe nutcracker, -s pl
nožek za čiščenje ôrehov nutpick
majhen ôreh nutlet
puhel ôreh blind nut
muškatov ôreh nutmeg
najtrši ôreh the toughest nut

ôreh (sad) noix ženski spol ; (drevo) noyer moški spol

kokosov oreh noix de coco
muškatni oreh noix muscade
piškav oreh noix creuse
klešče za trenje orehov casse-noix moški spol
to je trd oreh (figurativno) c'est une chose (ali tâche) difficile, c'est un casse-tête, c'est un probléme ardu
to ni vredno piškavega oreha cela ne vaut pas un fétu (ali un sou), ça ne vaut rien du tout
ni vreden piškavega oreha il ne vaut pas la corde pour le pendre

ôreh¹ (-éha) m

1. bot. (drevo) noce m (Juglans regia); (sad) noce f:
tolči, treti orehe schiacciare le noci
klešče za orehe schiaccianoci
črni oreh noce nero (Juglans nigra)
kokosov oreh noce di cocco
smejati se, kot bi orehe stresal ridere fragorosamente
ne biti vredno piškavega oreha non valere un fico secco
biti trd oreh essere un osso duro, dare del filo da torcere

2. obrt. (orehov les) noce

ôreh nuez f , (drevo) nogal m , noguera f

kokosov oreh nuez de coco, coco m
trd oreh (fig) hueso m duro de roer, tarea f difícil, problema m intrincado
muškatni oreh nuez moscada, nuez de especia
klešče za trenje orehov cascanueces m
ni piškavega oreha vredno no vale un comino
treti orehe cascar nueces

os [ɔs, pluriel o] masculin kost

viande féminin sans os meso brez kosti
os à moelle kost z mozgom; figuré masten zalogaj
jusqu'à la moelle des os globoko
mouillé, trempé jusqu'aux os do kože moker, premočen
c'est un os bien dur to je trd oreh
(familier) il y a un os (tu) je neka težava
il n'a que les os et la peau, il a la peau collée aux os sama kost in koža ga je
donner un os à ronger à quelqu'un dati komu skromno kompenzacijo
il ne fera pas de vieux os ne bo doživel (visoke) starosti
(populaire) l'avoir dans l'os ne uspeti, doživeti neuspeh
extraire la moelle de l'os (figuré) rozine pobirati iz kolača
jeter un os à quelqu'un (figuré) komu odstopiti majhen delež od dobička
y laisser ses os življenje pri tem izgubiti
les os lui percent la peau, on compterait ses os vsa rebra bi mu lahko preštel
ronger un os kost glodati
ronger quelqu'un jusqu'aux os koga do mozga izsesati
tomber sur un os naleteti, zadeti na težavo, na zapreko
un sac d'os (figuré) zelo mršava oseba

ōsso m (f pl. -sa, m pl. -si) (ženska množina se uporablja za človeške kosti in kot kolektivno ime, moška pa za živalske kosti in v prenesenem pomenu)

1. anat. kost:
avere le ossa rotte pren. biti na smrt utrujen
essere di buon osso pren. biti odporen
essere di carne e ossa pren. biti iz mesa in krvi
essere guasto nelle ossa pren. biti pokvarjen do dna duše
essere innamorato fino all'osso biti noro zaljubljen
in carne e ossa osebno
farci l'osso pren. navaditi se (na)
rimetterci l'osso del collo pren. propasti
osso duro da rodere pren. trd oreh
una pioggia che bagna fino all'osso pren. dež, ki zmoči do kože
un sacco d'ossa pren. suh ko smrt

2. kost (zaklane živali):
carne senz'osso meso brez kosti
un osso che va di traverso pren. nadloga, zoprnija

3. zool.
osso di balena (fanone) kitov vos

4. koščica:
l'osso della pesca breskova koščica

ovrátnik collar

mehak (trd) ovrátnik soft (stiff) collar
ležeč ovrátnik turndown collar
pokončen ovrátnik stand-up collar
naškrobljen ovrátnik starched collar
visok, trd ovrátnik choker

ovrátnik (pri obleki) collet moški spol ; (srajčni) col moški spol (de chemise) , (okrogel) collerette ženski spol ; (snemljiv) faux col ; (pasji) collier moški spol

čipkast, krznen ovratnik col de dentelle, de fourrure
mehek, poškrobljen, trd ovratnik col mou (ali souple), empesé, dur
pokončen ovratnik col droit
stoječ ovratnik col (ali collet) montant
zavihan ovratnik col rabattu
zvit ovratnik (bubi) col roulé

ovrátnik cuello m

mehek (trd, čipkast, krznen) ovratnik cuello blando (tieso, de encaje, de pieles)
snemljiv ovratnik cuello postizo
duhovniški ovratnik alzacuello m
ovratnik s kraguljčki collar m de cascabeles

perclus, e [pɛrklü, z] adjectif hrom

être perclus de tous ses membres imeti vse ude hrome
(figuré) être perclus de crainte biti ohromel, trd od strahu

pērdere^*

A) v. tr. (pres. pērdo)

1. izgubiti, izgubljati; biti ob:
perdere l'impiego izgubiti službo
perdere la stima biti ob dober glas
il radiatore perde acqua radiator pušča
perdere la bussola pren. izgubiti glavo

2. zgubiti, zgubljati; zapraviti, zapravljati:
il motore perde colpi motor prekinja vžig; žarg. motor rokira
perdere colpi pren. doživljati poraze, biti slabega zdravja, zgubljati učinkovitost

3. zamuditi, zamujati:
perdere il treno zamuditi na vlak

4. biti premagan, poražen:
perdere la guerra zgubiti vojno, biti premagan v vojni
perdere la partita biti premagan
è una bella ragazza ma a confronto con la sorella ci perde to je lepotica, a sestra je še lepša

5.
a perdere trgov. za enkratno uporabo
vuoto a perdere (steklenica) za enkratno uporabo

6. pogubiti:
perdere l'anima pogubiti dušo

B) ➞ pērdersi v. rifl. (pres. mi pērdo)

1.
perdersi d'animo, di coraggio obupati, zgubiti pogum

2. zgubiti, zgubljati se:
il suono si perde in lontananza zvok se zgublja v daljavi
perdersi in chiacchiere zaklepetati se, čenčati tjavendan
perdersi in un problema naleteti na trd oreh, na nerešljiv problem
perdersi dietro una ragazza nesrečno se zaljubiti

pierre [pjɛr] féminin kamen (tudi médecine); kamenje, kamnina

pierre à pierre kamen za kamnom, postopoma
de pierre iz kamna, kamnit
dur comme pierre (figuré) trd kot kamen
malheureux comme les pierres zelo nesrečen
pierre d'achoppement, de scandale kamen spotike; težava, ovira; nevarnost
pierre à aiguiser brus
pierre angulaire vogelni kamen
pierre artificielle sintetičen, drag kamen
pierre calcaire apnenec
pierre commémorative spominski kamert
pierres pluriel concassées gramoz
pierre fausse nepristen, ponarejen (drag) kamen
pierre à feu, à fusil, à briquet kresilni kamen
pierre fine pristen drag kamen
pierre fondamentale temeljni kamen
pierre funéraire nagrobni kamen
pierre gravée karneja
pierre de grès peščenec
pierre meulière mlinski kamen
pierre milliaire miljnik (kamen ob cestil)
pierre philosophe kamen modrijanov
pierre ponce plovec, votlič
pierre précieuse dragulj
pierre (sépulcrale, tombale) nagrobni kamert
pierre de touche (technique, figuré) preskusni kamen, zlatarska oslica
âge masculin de pierre (histoire) kamena doba
chute féminin de pierres padanje kamenja
tailleur masculin de pierres kamnosek
visage masculin de pierre hladen in nepremičen obraz
être comme une pierre changé en pierre (figuré) biti kot nepremičen kip
faire d'une pierre deux coups ubiti dve muhi z enim kamnom
jeter la pierre à quelqu'un (figuré) grajati, obsoditi koga
jeter une pierre dans le jardin de quelqu'un indirektno koga napasti
ne pas laisser pierre sur pierre ne pustiti kamna na kamnu
marquer un jour d'une pierre blanche, noire zaznamovati dan z rdečim (zaradi kakega uspeha), s črnim (zaradi kake nesreče)
il gèle à pierre fendre zmrzuje, da kamenje poka
c'est une pierre dans mon jardin to velja meni, to leti uame, to je udarec po meni
poser la première pierre položiti temeijni kamen
tomber comme une pierre pasti ko klada
trouver des pierres dans son chemin (figuré) naleteti, zadeti na težave

posta|ti¹ (-nem) postajati werden:
postati domač/glasen/ jasno/grob/nasilen/neprijeten/neveljaven/nezvest/ očiten/plešast/ponižen/pozoren/tradicionalen heimisch/laut/klar/massiv/gewalttätig/unangenehm/ ungültig/untreu/deutlich/kahl/kleinlaut/aufmerksam/zur Tradition werden, za barve :
postati bel/črn/ rdeč/ zelen weiß/schwarz/rot/grün werden
postati jasno komu jemandem [klarwerden] klar werden
bekommen:
postati lačen/ žejen Hunger/Durst bekommen
z glagoli, izpeljanimi iz pridevnika, samostalnika: postati trd sich verhärten
krhek verspröden
sajast verrußen
tog erstarren
živahnejši sich beleben
medicina gangrenozen gangräneszieren
lepljiv verkleistern
mlahav erschlaffen
moten (sich) eintrüben
posveten verweltlichen
razglašen sich verstimmen
medicina sklerotičen verkalken
slum verslumen
zahodnjaški verwestlichen
zamaščen verfetten
zanemarjen verlottern
tudi s pasivom: postati prehoden leitend gemacht werden
postati običajen sich einbürgern
postati žrtev česa auf der Strecke bleiben, (einer Sache/jemandem) zum Opfer fallen
postati nepotreben sich erübrigen
postati osovražen sich [verhaßt] verhasst machen
postati brezobličen aus der Fasson geraten
postati hripav od govorjenja/kričanja/kašljanja sich heiser reden/ schreien/husten
postati zločest medicina einen bösartigen Charakter annehmen, krebsig entarten
postati moderen aufkommen, in Mode kommen
postati navada zur Gewohnheit werden, einreißen
postati predmet govoric ins Gerede kommen
postati slabo komu (jemandem) schlecht werden (es ist mir schlecht geworden)
postati paničen in Panik geraten
religija ki je meso postal [fleischgeworden] Fleisch geworden
nič ni tako skrito, da ne bi bilo očito die Sonne bringt es an den Tag!

proposition¹ [prɔpəzíšən] samostalnik
predlog, ponudba; (predložen) načrt, namera
ekonomija ponudba
logika podmena, trditev
pogovorno zadeva, problem; naloga
pogovorno trgovina, kupčija
matematika problem, teorem

pogovorno paying proposition donosna kupčija
slovnica principal proposition glavni stavek
a tough proposition trd oreh, težek primer
he is a tough proposition z njim ni dobro češnje zobati

raidir [rɛdir] verbe transitif napeti, nategniti, napraviti togo; figuré napraviti neupogljivega

se raidir contre upirati se proti
se raidir postati tog, trd
raidir ses muscles napeti mišice

roble moški spol hrast; hrastovina

fuerte como un roble čvrst ko kamen, trd kot železo

roc [rɔk] masculin skala, skalovje

roc dur, ferme, insensible comme un roc trd, trden, brezčuten kot kamen
bâtir sur le roc (z)graditi na skali, figuré napraviti nekaj solidnega, trajnega