Franja

goréti (-ím) imperf. ➞ zgoreti

1. bruciare, ardere:
ogenj gori v kaminu il fuoco arde nel camino

2. pren. bruciare:
glava mu gori la testa gli brucia

3. pren. (biti v veliki meri, kazati se v veliki meri, biti čustveno vznemirjen) ardere, bruciare:
v njem je gorela strast dentro gli bruciava la passione
goreti od ljubezni, sovraštva, želje ardere di amore, di odio, dal desiderio (di)

4. (kazati veliko navdušenje za) amare appassionatamente, ardere d'amore per, bruciare di; essere appassionato di:
goreti za domovino amare la patria
goreti za šport essere appassionato dello sport
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
saj ne gori (voda), saj mu še ne gori nad glavo perché tanta fretta, tanta premura?
srce mu gori zanjo è innamorato di lei
pren. goreti pod nogami, petami essere in grave pericolo, bruciare (a qcn.) sotto i piedi
bežati, kot bi tla gorela pod nogami scappare a gambe levate
igre gori fuoco
PREGOVORI:
če bi nevoščljivost gorela, ne bi bilo treba drv se l'invidia fosse febbre, tutto il mondo l'avrebbe

gozdn|i [ó] (-a, -o) Wald-, Forst- (čuvaj der Waldhüter, delavec der Forstarbeiter, Waldarbeiter, duh Waldgeist, požar der Waldbrand, rog glasba das Waldhorn, škodljivec der Forstschädling, žig der Forststempel, cesta Forststraße, Waldstraße, čistina, jasa die Waldlichtung, drevesnica der Forstgarten, meja die Waldgrenze, nimfa die Waldnymphe, paša die Waldweide, pot der Waldweg, preseka die Waldschneise, škoda der Forstschaden, der Forstfrevel, tla der Waldboden, učna pot der Waldlehrpfad, uprava die Forstverwaltung, das Forstamt, biologija združba die Waldgesellschaft, žival das Waldtier)
mala gozdna posest der Kleinwald
gozdne površine (gozdovi) množina das Waldland
gozdno gospodarstvo der Forstbetrieb, das Forstunternehmen, die Waldwirtschaft, Forstwirtschaft
gozdno steklo das Waldglas
| ➞ → brglez, hulež, koren, kukmak …

granitique [-tik] adjectif graniten, granitski

sol masculin granitique granitna tla

grass¹ [gra:s] samostalnik
trava; pašnik, trata; ruša
pogovorno beluš
pogovorno pomlad
sleng policaj, "kifeljc"; ovaduh
sleng marihuana, mamilo

to cut grass under s.o.'s feet spodnesti komu tla
to let the grass grow under one's feet leno in počasi delati
at grass na paši, pogovorno na dopustu
to go to grass iti na pašo, pogovorno na dopust
to put (ali turn out) to grass gnati na pašo
out at grass na paši; figurativno brezposeln, na dopustu
go to grass! solit se pojdi!
figurativno to send to grass podreti na tla
to hear the grass grow slišati travo rasti
as long as grass grows and water runs za večne čase
while the grass grows the steed starves dvakrat da, kdor hitro da

gravis -e, adv. graviter (prim. gr. βαρύς, βάρος, βαρύνω)

I. abs.

1. težek, obremenjen, otovorjen, bremenat: onus H., onus armorum C., pondus aratri, silex, catenae O., navigia C., valvae CI., aestate grave esse aureum amiculum CI., aes gr. L. baker v šibikah, v palicah (kot polnotežen, en funt težek denar), argentum SEN. PH. samorodno, čisto, pera PH. graviora corpora LUCR.; (o osebi) težek = velik in močen: stat gravis Entellus V.; (o psu) težek = okoren, neroden, težkonog, neokreten: canis COL.; (o jedilih) težek = težko prebavljiv: cibus CI. cena PLIN. IUN. gravissima bubula CELS.; (o zemlji) (pesn.) težka = debela, mastna: tellus V. terra H.; pogosto o orožju: arma C., V., CU., SEN. PH., hasta O., tela CU., SEN. PH.; od tod enalaga: gr. agmen L. ali gr. miles T. težko oboroženo vojaštvo; pren.: lacertus O., insula O. težeč; ker so ceno prvotno odtehtavali na tehtnici, je gravis večkrat = velik (po številu), visok: graves pavonum greges VARR., gr. pretium S. FR., gr. fenus, gr. vectigalia SUET., od tod gr. supellex PLIN. IUN. dragoceno; adv. graviter = težko, hudo, močno, silno: graviter cadere O., gravius cadere ali accidere C., graviter ad terram pondere vasto concidit V. je lopnil na tla, hasta graviter pressa V., graviter se vulnerare CU., gravius erumpere T.

2. metaf.
a) tehten, važen, imeniten, pomenljiv, znamenit, veljaven, vpliven: epistula, testimonium, laudatio, auctoritas, tot res tam graves, illa gr. Sullae victoria, civitas CI., S. FR., L., gravem personam induxi CI. pomembno vlogo, gravi odio esse in aliquem CI. hudo sovražiti koga, graves inimicitias gessit M. Cato cum multis CI. hudo sovraštvo, quod apud omnes leve et infirmum est, id apud iudicem grave et sanctum esse ducetur CI., nec umquam fuit apud populum gravior oratio CI. in nikoli ni noben govor bolj vplival na narod, in omnibus causis gravioribus initio dicendi commoveri soleo vehementius CI., est hoc gravissimum argumentum CI., gravissimae cogitationes CI., de vobis illi gravissime iudicaverunt CI. o vas so imeli kaj visoke misli (= zelo visoko mnenje), vas so imeli zelo v čislih; o osebah: gr. auctor, orator, testis CI., vir S. FR., auctoritate graviores CI., tres gravissimi historici N.
b) occ. α) o glasu zamolkel, debel: vox CI., Q., sonus CI., O., Q., fragor O., syllaba Q. nenaglašen, graviter sonare CI., V. β) resen, resnoben, strog, preudaren, možat, dosleden, značajen: adulescens, consul, homo, iudex CI., Aesopus H. resni (igralec) Ezop, vir VELL., animus natu gravior TER. po letih preudarnejši, gravior (Cato) in laudando CI., gravissimus civis, homo, vir CI., gravissimi domini CI.; enalaga: gr. aetas, sententia CI., supercilium PLIN. IUN.; cum senibus graviter, cum iuventute comiter vivere CI., liber graviter scriptus CI.; kot adv. včasih = živo, silovito: orationem graviter habere CI., graviter contionari SUET. γ) častitljiv, dostojen, dostojanstven, vznesen, vzvišen, veličasten, slovesen: numen CI., tum graves sumus, tum subtiles CI., gr. poëta CI., Aeschylus Q., caerimonia gravissima C.; poseb. o senatu: senatus O., ordo gravissimus CI., hoc orbis terrarum gravissimum consilium CI.; enalaga: grave senatus consultum CI. dostojen, genus epistularum ... grave CI., gr. genus dicendi, gr. oratio Q., carmen PR. = epska pesem, canere graviore plectro O. bolj vzvišeno peti; graviter utrumque agere, graviter tractare illum locum CI.

II. pass.

1. obtežen, obremenjen, obložen, napolnjen, poln, redko abs.: arbor O. sadovito (= polno sadja), corpus H. zaprto, (= zapečenost, zaprtost), oculi V. motne, comitatus CU. neokretno spremstvo; večinoma z abl.: agmen grave praedā L., graves hostilibus spoliis naves L., miles gravis armis CU., gravis aere manus V. ali colus lanā gravis V. polna, pharetrā spolioque leonis gravis O., cornum cuspide grave O. s težko ostjo, dextera iaculo gravis O., habenae graves auro O. strčeče (= štrleče, trde) od zlata, graves fructu vites Q., quasi gravis catenis PLIN. IUN. kakor da so ji verige pretežke; pren.: barba gravis nimbis, graves aspergine pennae O.

2. occ. (o ženskah) noseča, nosna, samodruga, v drugem stanju; (o samicah) breja: sacerdos Marte gravis V., fit gravis zanosi, spočne; graves fetae V., equus ... gravis peditem adtulit alvo V. (o trojanskem konju), balaenae utero graves PLIN.; enalaga: uterus O., gravis maturo pondere venter O.

3. metaf. obtežen s čim, poln česa: vino gravis (gr. οἰνοβαρής) opit, pijan, (bibendo) graves O. s težko glavo, graves somno epulisque L. ali mero somnoque O. ali crapulā CU. omamljeni od (zaradi) ..., mero ac vigiliis gr. CU. vinjen in oslabel (vinski in nevečen); occ.
a) zaradi česa mlahav, onemogel, bolan: morbo gravis V. mlahav od bolezni, bolan in mlahav, gr. vulnere L., VELL. ali de vulnere VAL. FL. onemogel zaradi rane, gr. avido haustu CU.; tudi brez abl.: abit in somnum gravis LUCR.
b) od starosti idr. sključen, upognjen, potrt: gr. aetate L. ali senectā O. ali senectute T., iam aetate et viribus erat gravior L., gravis iam aetate et corpore VELL., gr. annis V., H. zelo prileten, star, mator; tudi samo gravis: gravis Entellaum dictis castigat Acestes V.
c) (le kot adv.) nerad, z ne(je)voljo: tulit graviter illud facinus turpissimum CI., id senatum gravissime laturum CI., aliquid graviter accipere CI., gravius aliquid tolerare T.; graviter audire TER. kaj hudega slišati (toda: gravius audire coepisse CELS. naglušen postati); z ACI: graviter tuli in eum me locum adduci CI., ferebat graviter illam sibi ab isto provinciam datam CI.; s quod: senatum graviter ferre, quod nihil facerem CI. EP.

III. act.

1. težeč, hud, nadležen, neprijeten, neznosen, nevaren, poguben: anni tempus CI., L., autumnus C., aestas V. zagatna sopara, poletna soparica, gestus H., pestilentiā gravis annus L., tempestas, sidus O. hudo, ictus O. ali alapa PH. hud(a), graviter ferire V. krepko, močno; pesn. acc. n. sg. grave (nam. adv.) silno, močno: grave vociferaris VAL. FL., grave risit, mugit STAT.; gravis v pomenu nezdrav: solet esse gravis cantantibus umbra V., graves aurae, Minturnae O., locus CELS., solum caelumque iuxta grave T.; o osebah: gravis ictu viator V. krepko je udrihnil po njej (kači), victor V. silni, grave Nereidum numen O. hudo se jezeče, accolae CU., gravis in rem publ. mater T. huda, pogubna; z dat.: alicui odiosus et gravis CI., libertati Graeciae gr. L., cogor ipse meis auribus esse gravis etiam eorum auribus, qui ... CU.; pren.: morbus, vulnus CI. huda, valetudo CI. slabo počutje, slabo zdravje, crimina gravissima CI. zelo obtežilne, hoc si tibi grave est N. neprijetno, gr. opus V. graves labores V. nadležna, gr. militia H., CU. nadležna, dolor, somnus, torpor O. ali sopor CU. težeč, -a -e, curae O. težeče, moreče, se non graviter habere CI. ne biti težko bolan (= lažje bolehati), gravius aegrotare CI. biti nevarneje bolan, graviter saucius L. hudo ranjen, graviter iacēre PLIN. IUN. hudo bolan ležati; z inf.: non mihi grave duxissem scribere ad te CI. EP., est in populum Rom. grave non posse uti sociis ... CI., grave esse videtur eum dicere in iudicio CI., est gravius spoliari fortunā quam non augeri dignitate CI.; z abl. sup.: hoc perquam grave est dictu CI., grave dictu est, sed dicendum tamen CI., haec gravia auditu L., conatu quam effectu gravius L.

2. metaf.
a) težek (za prenašati), hud, zèl, slab, žalosten, oster, trd, prek (= nujen, potreben): fatum CI., O., bellum CI., C., S., fortuna CI., C., vita CI., S., sententiae CI., victoriae nostrae graves adversarios paratos esse videbam CI., graves de te rumores secuti sunt CI., adfertur gravis huiusce mali nuntius Syracusas CI. tožna (= žalostna) vest, habemus senatus consultum in te, Catilina, vehemens et grave CI., gr. poena CI., C., S., graviora cruciamenta, graviora tormenta CI., gravissimo supplicio adfici CI., crudelitas gravior est superbiā CI., nihil gravius dicam CI. bolj rahlo (blago) povedano, vereor, ne gravioribus verbis utar CI., ut gravissimo verbo utar CI., gravissimis verbis reprehendere CI., ne quid gravius in fratrem statueret C. ne prehude (preostre) kazni, si quid ei a Caesare gravius accidisset C., gr. contumelia L., exemplum gr. H. ki živo uči, damnum, eventus O., exitus auspicio gravior O., nec mors mihi gravis O. zame ni težka, graviter angi aliqua re CI., gravius in aliquem consulere S., gravissime dolere C., irae graviter ultae V., de tribunis gravissime ... decernitur L.; kot subst. n. pl.: o passi graviora V. hujše nezgode, graviora minari O. ostrejše kazni, gravia perpessus EUTR.
b) ki močno vpliva: α) na voh = močan, zoprn, nagnusen, smrdeč, smrdljiv: odor PLIN., odor iucunde (suaviter) gravis PLIN., odor caeni gr. V. zoprn duh, zoprna tohlina (= zatohlost), gr. chelydri V., gr. elleborus, hircus H., mullus iam gravis est PETR. POET. že smrdi, gr. sentina IUV., graviter spirantes hydri, graviter spirantis copia thymbrae V. tudi grave (nam. graviter) olens V. zoprno dišeč; metaf.: grave virus munditiae pepulere H. zoprno nesnago (= okornost). β) na okus = grenek, gorjup: absinthius VARR. AP. NON.

gumijast (-a, -o) aus Gummi; podoben gumi: gummiartig, gummielastisch; Gummi- (bodičast trak das Gumminoppenband, obroček der Gummiring, čep/noga der Gummifuß, kolut der Gummiteller, ležaj das Gummilager, ščitnik der Gummischutz, škorenj der Gummistiefel, valj die Gummiwalze, obloga die Gummihaut, die Gummiauflage, ograja die Gummibande, rokavica der Gummihandschuh, tla der Gummiboden, valj der Gummizylinder)
gumijast čoln das Schlauchboot

herir [-ie/i-] raniti, poškodovati, tepsti, biti; užaliti

herir al miedo biti brez strahu
herir de muerte smrtno raniti
herir el suelo con el pie cepetati, udarjati z nogo ob tla
herir la vanidad de alg užaliti koga v njegovem samoljubju
herirse en el dedo urezati se v prst

Himmel, der, (-s, -) nebo; (Himmelsgewölbe) nebes; theologisch, figurativ nebesa; beim Bett, bei Prozessionen: baldahin; aus allen Himmeln fallen pasti na trda tla; aus heiterem Himmel z jasnega; im siebenten Himmel v sedmih nebesih; in den Himmel kommen priti v nebesa; in den Himmel heben povzdigovati v nebesa; unter freiem Himmel na prostem, pod milim nebom; zwischen Himmel und Erde med nebom in zemljo; weiß der Himmel ... bog ve ...

Hippocrēnē -ēs, f (= gr. ἵππου κρήνη konjski vrelec) Hipokréna, Muzam posvečen vrelec na Helikonu, ki ga je baje Pegaz odprl s tem, da je s kopitom udaril ob tla: O. Od tod adj. Hippocrēnaeus 3 hipokrenski: fontes Auct. de laud. Herc. ap. Cl. Subst. Hippocrēnidēs -um, f Hipokrenke = Muze: Serv.

histeričen pridevnik
1. (o čustvenem odzivu) ▸ hisztérikus, hisztériásSlužabnica, ki je pomivala tla, je v shrambi našla kačo in dobila histerični napad. ▸ A padlót felmosó szolga a kamrában egy kígyót talált, és hisztériarohamot kapott.
Nekateri ljudje so histerični, saj so začutili popotresne sunke, ki so močnejši od predhodnih. ▸ Egyes emberek hisztérikussá váltak, hiszen az előzőeknél erősebb utórengéseket éreztek.
Žgečkanje nas lahko spravi v histeričen smeh. ▸ A csiklandozástól hisztérikus nevetés törhet ránk.

2. (o bolezni) ▸ hisztérikus, hisztériásImela je histerične napade joka, tesnobe in obupa. ▸ Hisztérikus sírás-, szorongás- és kétségbeesés-rohamok törtek rá.

3. (o intenzivnem dogajanju) ▸ hisztérikusUmori so brutalni, odziv medijev histeričen. ▸ A gyilkosságok brutálisak, a médiavisszhang hisztérikus.
V mestu je razburjenje pred olimpijskimi igrami doseglo že skoraj histerične razsežnosti. ▸ A városban az olimpiai játékok előtti izgalom már majdnem hisztérikus méreteket öltött.
V krikih je bilo že prepoznati histerično zagrizenost vojakov, ki so bili prepričani, da zmagujejo. ▸ A kiáltásokban már fel lehetett ismerni a katonák hisztérikus elszántságát, akik meg voltak róla győződve, hogy győzelemre állnak.

hollar [-ue-] stopiti na, poteptati; prezirati

hollar el suelo patrio stopiti na domača tla

hot¹ [hɔt] pridevnik (hotly prislov)
vroč; oster, pekoč, začinjen (jed); razgret, razvnet, strasten
figurativno oster, živ, kričeč (barva); razburjen, jezen; pohoten, vročekrven, ki se goni (žival); najnovejši (novica), svež (sled)
sleng odličen, izvrsten; opolzek (npr. gledališka igra)
pogovorno nevaren, neprijeten
ameriško, sleng ukraden ali pretihotapljen; zasledovan (policijsko); radioaktiven
elektrika pod električno napetostjo (žica)
glasba ognjevit, hiter

I am hot vroče mi je
hot and hot zelo vroč, naravnost s štedilnika
like a cat on hot bricks nestrpen, kakor na trnju
in hot blood v afektu, v hudem razburjenju
to be hot for (ali on) biti zagledan v kaj, goreče kaj želeti
to be hot in (ali on) biti odličen (v stroki)
he is not so hot ni tako odličen
pogovorno hot under the collar besen, razjarjen
to drop s.th. like a hot potato naglo kaj izpustiti
a hot favourite velik favorit, verjeten zmagovalec
to be in hot water biti v škripcih
to get into hot water for zaiti v težave zaradi
to get into hot water with s.o. imeti s kom opravka
figurativno hot water nesreča, težava, škripec
to get hot over s.th. razburiti se, razvneti se
to get too hot prevroče (neprijetno) postati
it goes like hot cakes gre dobro v prodajo
you are getting hot si blizu cilja, "vroče" (v igri)
in hot haste v veliki naglici
to make it hot for s.o. podkuriti komu
hot news senzacionalne novice
news hot from the press pravkar objavljena novica
the place was getting too hot for him tla so mu postajala prevroča
in hot pursuit of tesno za petami
a hot patriot goreč rodoljub
hot spices pekoče začimbe
to strike while the iron is hot kovati železo, dokler je vroče
hot and strong silovit(o)
sleng hot stuff odličen, izvrsten, prima
a hot scent (ali trail) sveža sled
hot on the track of na sveži sledi, za petami
hot temper ognjevit temperament, vročekrvnost
I went hot and cold srh me je spreletel
hot words ostre besede
hot work težko delo

humoz|en [ó] (-na, -no) humusreich, Humus- (tla der Humusboden, zemlja die Humuserde)

hurl² [hə:l]

1. prehodni glagol
zalučati, zagnati

2. neprehodni glagol
irsko, šport igrati neke vrste hokeja

to hurl down zalučati na tla
to hurl o.s. on planiti na
to hurl abuse at s.o. vreči komu žalitev v obraz

im-pellō (in-pellō) -ere -puli -pulsum

1. udariti —, suniti —, trčiti —, zadeti v ali ob kaj: Lucr., impulsas tentavit pollice chordas O., luctus (eius) maternas impulit auras V., arbores … impulsae concidunt L. na lahno zadeta, če se malo vanje sune, cuspide montem impulit V.; occ.
a) (suvaje) premakniti (premikati), zagnati (zaganjati), pognati (po-ganjati), stres(a)ti, majati, zibati: navem impellere remis V., vectibus C., sagittam nervo imp. O. spustiti, izstreliti, equum imp. Cu. pognati, spodbosti, sues Plin. tja gnati, semen impellit urinam Plin. žene na močo, aequora remis i. V. udarjati, „biti“; tudi: impellite remos V. = veslajte! impulso vomere V. če gre plug čez … ; tako poseb.: ventus impellit arborem H. maje, undas V. biča, tepe, vela H. napne, ratem O. goni, segetes O. ziblje (da valujejo v vetru); pesn.: mugitibus auras i. O. pretresati; metaf.: impellere aliquem quovis sermone H. motiti, in hunc casum imp. aliquem Ci. v to nesrečo pripraviti.
b) udariti, da kaj pade; pahniti, zadnji sunek zadati = podreti, (popolnoma, dokončno) poraziti: Lucan., Sen. tr., hominem clipeo i. Cu. podreti (na tla), vreči ob tla; od tod pren.: praecipitantem (ruentem T.) imp. Ci., praecipitantīs impellere certe est inhumanum Ci. že padajočega še enkrat suniti; prim. labantem animum imp. V., impulsas Vitellii res audietis T. na nič pripravljena, bellum imp. Lucan. skoraj dognati, mores imp. Plin. po zlu dati.
c) (sovražnika) potisniti nazaj, prisiliti k umiku: Lucan., i. aciem L., hostes L., T., aliquem in fugam i. Ci., L.

2. metaf. (koga k čemu) priganjati, nagibati (nagniti), napeljavati, spodbujati, pripeljati —, privesti —, pripraviti do … , k … ; abs.: aliis mortem parentum impellendo … pollicebatur Ci., nullo impellente fallebant Ci. brez tujega (zunanjega) vpliva(nja); z obj.: vidi esse causas permultas, quae istum impellerent Ci., si auctores desiderarentur, Brutos ego impellerem Ci.; tako poseb. pogosto pass. impulsus z abl.: irā impulsus C. iz jeze, hoc consilio atque adeo hac amentia impulsi Ci. na ta … , nullis impulsi inimicitiis alterum in iudicium vocant Ci. ne da bi jih priganjalo, gnalo; k čemu? se izraža z ad: cupiditates ad hoc scelus (facinus) eum impulerunt Ci., eum ad salutem meam voluntas impulit Ci., servum praemiis ad accusandum dominum impulit Ci.; ali z in: haec opinio te in fraudem impulit Ci., me in spem laudis impulit Ci., eum di immortales in eam mentem impulerunt Ci.; pogosto s finalnim stavkom: Ter., tu Gabinium impulisti, ut regem reduceret Ci., ea res me impulit, ut causam reciperem Ci.; redk. z inf.: O., Iust., L., T., (Iuno Aeneam) tot adire labores impulit V., Proetum mulier perfida inpulerit casto Bellerophontae maturare necem H.

in konj.

I.

1. (za vezanje dveh istovrstnih členov) e:
oče in sin padre e figlio

2. (za vezanje dveh sorodnih pojavov v pomensko enoto) e:
čast in slava onore e gloria

3. pren. (pri ponavljanju iste besede za izražanje velike količine, visoke stopnje) e:
tisoči in tisoči migliaia e migliaia
spet in spet sempre di nuovo
krog in krog tutt'intorno

4. (za seštevanje) più, e:
ena in dva je tri uno più due fa tre, uno e due fa tre

5. (za stopnjevanje) e:
pozdrav vsem in posebno tebi saluti a tutti e specie a te

6. ta in ta, tak in tak, toliko in toliko:
gospod ta in ta il signor tal dei tali
rad bi tako in tako knjigo vorrei un libro così e così
treba bo toliko in toliko denarja occorrono tanti (e tanti) soldi

7. pren. (za izražanje nepričakovanega nasprotja) e, eppure:
mlad in tako pokvarjen così giovane e così viziato

8. in sicer, in to (za dopolnjevanje prej povedanega) e, ma:
večkrat se razjezi, in to brez vzroka spesso si arrabbia (ma) senza vero motivo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
noč in dan delati lavorare notte e giorno
pren. prigovarjajo mu, on pa ne in ne cercano di persuaderlo, e lui duro

II. (v vezalnem priredju)

1. (za vezanje dveh stavkov, ki izražata sočasnost ali zaporedje) e:
fant hodi samo v kino in gleda televizijo in bere stripe il ragazzo non fa che andare al cinema, guardare la TV e leggere i fumetti

2. pren. (za vezanje dveh sorodnih povedkov v pomensko enoto) e:
to ga grize in peče ciò gli rimorde e brucia

3. (pri ponavljanju istega povedka za izražanje intenzivnosti dejanja) e:
ni in ni hotel odnehati non volle e non volle smettere

4. (za izražanje namena) e:
pojdi in zapri vrata va' e chiudi la porta

5. (za izražanje nepričakovanega, za izražanje nasprotja s povedanim) e, ma, (e) invece:
to more ugotoviti zdravnik in še ta težko questo può dirlo il medico e pure lui difficilmente
ti odhajaš in jaz ostajam sam tu vai, io (invece) resto

6. (za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) e (così), e (perciò):
sonce zahaja in otroci morajo domov il sole sta tramontando e i bambini devono andare a casa
odmakni opornik in vse zgrmi na tla togli il sostegno e tutto crolla

7. (čeprav, četudi) anche se:
trden ostani, in naj se svet podre tieni duro, (anche se) dovesse crollare il mondo

in-dēiectus 3 (in [priv.], deicere) „ne vržen (ob tla)“ = neporušen: domus O.

infécond, e [ɛ̃fekɔ̃, d] adjectif neploden, nerodoviten

sol masculin infécond nerodovitna tla

inlaid [ínleid] pridevnik
vložen, vstavljen

inlaid floor parketna tla
inlaid work vložno delo, intarzija

īn-strātus² 3 (in [priv.], sternere) nenastlan, nepokrit, brez odej: cubile O. = gola tla.