Franja

simétričen (-čna -o) adj. (someren) simmetrico:
simetrični lik figura simmetrica
simetrično telo solido simmetrico
zool. bilateralno simetrična žival animale bilateralmente simmetrico
elektr. simetrična obremenitev večfaznega sistema carico equilibrato di un sistema plurifase
simetričen kabel cavo simmetrico

sólido gost, trden; trpežen, soliden; temeljit

(cuerpo) sólido trdno telo
en sólido (jur) solidarno

solli-citus 3, adv. -ē (sollus [stlat.] = totus in adj. pt. pf. glag. ciēre)

1. (fizično ali politično) močno (silno) razgiban, zganjen, vznemirjen, vzbujen, vzburjen, razburjen, vzburkan, razburkan: Hispaniae armis sollicitae S. fr., arma sollicitata O. vneto vihteno (sukano), ut mare sollicitum stridit refluentibus undis V., utile sollicitae sidus utrumque rati O. sem in tja gnani (podeni), aër sollicito motu iactatur Lucr. (sollicito motu = močno, silno). — Klas. le

2. metaf.
a) (duševno) vznemirjen, nemiren, vzburjen, razburjen, ves v skrbeh, poln skrbi, poln bojazni, navdan s skrbjo (bojaznijo), zaskrbljen, tesnoben, boječ se, napet, obtežen, otožen, žalosten; o duši, srcu: cor Afr. ap. Prisc., animus Ci., anxius animus aut sollicitus, suspensus animus et sollicitus Ci., animi solliciti H., mens Cu., mentes O., pectus O., amor omnis sollicitus atque anxius Ci. ep., omnis expers curae, quae scribentis animum … sollicitum … efficere posset L.; o osebah: ante sollicitus eram et angebar Ci. ep., aliquem sollicitum habere koga vznemirjati, nadlegovati, obremenjevati, težiti prizade(va)ti komu veliko (česa): me mea forma habet sollicitum, sollicitos patronos habent Pl., omnīs sollicitos habuit Ter.; pa tudi = koga (u)žalostiti: Ci. ep.; sollicitum hostem ad lucem tenere L. v nemirnem naporu (v strahu) držati, sollicitiorem hominem neminem puto fuisse Plancius in Ci. ep., tristiores sollicitioresque divitibus Sen. ph., communicato enim imperio sollicitior tu, ille securior factus est Plin. iun.; o živalih: pecus Mart., equi O. plašni, lepus O. bojazljivi, canes O. buden, čuječ, budno pazeč, canes, sollicitum animal ad nocturnos strepitus (ob … hrupu) L. Konstrukcije: z gen.: sollicitus futuri Sen. ph. v skrbeh za prihodnost; z dat.: corpori vestro Vulg. za … telo; z abl. causae: sollicita civitas suspicione Ci., maestus ac sollicitus morte Tigelli H.; s praep.: ex hoc (sc. dolore) sollicita est Ter., video vos de meo periculo esse sollicitos Ci., sollicitum esse de verbis Q., sollicitior circa lites Q., nec sum in hoc sollicitus Q., ne necesse sit unum sollicitum esse pro pluribus Ci., aut pro vobis sollicitor aut pro me securior T., non magnopere sollicitus pro anima Gell., sollicitus propter difficultatem locorum L., propter Iudaeos Vulg.; tako tudi: tot meā soli solliciti sint causā Ter., fiduciam vestri causā sollicito mihi tribuite Ap., sollicitus consul et propter itineris difficultatem et eorum vicem, quos praemiserat L. za usodo onih … ; z odvisnim vprašanjem: mirifice sum sollicitus quidnam de provinciis decernatur Ci. ep., quam sum sollicitus, quidnam futurum sit! Ci. ep.; z ut: Sen. ph. ali z ne (kot za glag. timendi): quae (sc. mater) cruciatur et sollicita est, ne eundem (sc. filium) paulo post spoliatum omni dignitate conspiciat Ci., legati Romanorum … solliciti, ne Aetoli partis alicuius animos ad Antiochum avertissent L., dimittit … sollicitum, ne ditior aut formae melioris meiat eodem H., sollicitus … Solon, ne … parum rei publicae consuleret Iust.; s quod: sollicitus, mihi quod cras surgendum sit mane H.; z inf.: tempora sollicitus litis servasse Sil., venenum praesentarium comparare sollicitus Ap. skrbno misleč na to, da bi …
b) o neživih subj. in abstr. α) pass. nemiren, vznemirjen, poln skrbi, plašen, otožen, žalosten: sollicita manu (sc. epistula) solvitur H. s tresočo se roko, in vita omnia semper suspecta atque sollicita Ci., causa, quae maxime augere atque sollicitam habere nostram aetatem videtur Ci., sollicita nox, pax L., sollicitam hiemem agere L., sollicitum aliquid laetis intervenit O., sollicita senecta O., vita H., sollicitā voce O. s plašnim glasom, prece H., O. s plaho prošnjo, illorum brevissima et sollicitissima aetas est, qui … Sen. ph., eloquentia non in (zaradi, za) verba sollicita Q. β) act. skrbi prizadevajoč, vznemirjajoč: amor Ci. ep., amores V., cura O., curae Stat., sollicitior cura Amm., dolor, metus, timor, via O., sollicito carcere dignus eras O., sollicitae opes H., sollicitus pudor Mart. γ) poznolat. = nevaren, nezanesljiv, sumljiv: solutio, iniectio Cael. — Adv. sollicitē

1. zaskrbljeno, otožno, žalostno, plašno: Sen. ph., sollicite laeti funduntur Sil.

2. skrbno, skrbljivo, prizadevno: Dig., sollicite custodire Sen. ph., petere, recitare Plin. iun., disserere, quaerere Gell., sollicitius et intentius tui me quam mei excipiunt Plin. iun., sollicitius custodire honorem Plin. iun., sollicitius fovebatur Amm., sollicitius cavere aliquid Ap., sollicitissime cavendum est in docendo superbiae vitium Aug., sollicitissime agitur Sen. ph., urbis annonaeque curam sollicitissime semper egit Suet.

sprostíti (-ím) | spróščati (-am)

A) perf., imperf.

1. sciogliere, allentare:
sprostiti vrv sciogliere la fune

2. rilassare, distendere:
sprostiti mišice distendere i muscoli

3. pren. distendere

4. sviluppare, sfrenare, sbrigliare, scaricare:
sprostiti nagone, strasti sfrenare gli istinti, le passioni
sprostiti napetost scaricare la tensione
kem. proces sprosti toploto il processo chimico sviluppa calore

5. ekon. liberalizzare:
sprostiti prodajo, uvoz liberalizzare la vendita, le importazioni

B) sprostíti se (-ím se) | spróščati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. rilassarsi, distendersi, sciogliersi:
v topli kopeli se telo sprosti il corpo si rilassa con, in un bagno caldo
sprostiti se s hojo rilassarsi camminando

2. svilupparsi, liberarsi:
pri eksploziji se sprosti veliko energije nell'esplosione si libera un'enorme energia
proti večeru se je sprostila nevihta verso sera scoppiò un temporale
sprostiti se občutka, da liberarsi della senzazione che

starr tog; Finger, vor Angst: trd, odrevenel; Blick: srep; starrer Körper Physik togo telo; starr werden otrdeti, vor Angst: odreveneti; sich starr halten an togo se držati česa

stilus (stylus) -ī, m (iz *(s)toi-lo-s; sor. s stimulus, īnstīgāre, stinguere) vsako pokončno (pokonci stoječe) koničasto oz. šilasto telo ali predmet

1. kot voj. t.t. stílus = ostnat kôlček, kolìč, kolíček z železnimi kavlji oz. konicami, nekak rogljač, železna nastava, železna past za poškodovanje nog: stilus occulitur Sil., stili caeci (zakriti) Auct. b. Afr., eminentes lignei stili Amm.

2. stílus, koničasto, podolgovato poljedelsko in vrtnarsko orodje, s katerim so ločevali rastline eno od druge in odstranjevali črve: Col., Pall.

3. rastlinsko steblo, deblo: Col.

4. železno ali (pozneje) koščeno, na spodnji strani priostreno, na zgornji širše pisalo (pisalce), črtalnik, pisalni črtnik; z njegovo konico so pisali na povoščene tablice (tabulae), z zgornjim, ploskim delom pa so zagladili (= zbrisali) pisne napake: Pl., Plin. iun., Q., Gell., Aug., Hier. idr., cum otiosus stilum prehenderat Ci., stilum vertenti mihi in Gallias Amm. ko sem pisalce obračal (= pisal); sicer stilum vertere = obrniti (obračati) pisalo = napisano zagladiti (zaglajati) s ploskim koncem pisalca, tj. spremeniti (spreminjati), popraviti (popravljati): vertit stilum in tabulis suis Ci., saepe stilum vertas H.; šalj.: stilis me totum usque ulmeis conscribito Pl. (gl. cōn-scrībō); dvoumno (stilus kot a) pisalo in b) bodalo, meč): si meus stilus ille fuisset Ci., hic stilus haud petet ultro quemquam animantem et me veluti custodiet ensis H.; meton.
a) raba pisalca = vaja (vaje) v pisanju, pisanje, sestavljanje (sestavitev, sestava) besedila (dela), spisovanje, pis(me)no sestavljanje, sestava, opis, opisovanje, popisovanje, literarno ustvarjanje: stilus optimus et praestantissimus dicendi effector ac magister Ci., unus sonus est totius orationis et idem stilus Ci., non ita dissimili sunt (sc. comoediae Andria et Perinthia) argumento, et tamen dissimili oratione sunt factae ac stilo Ter., neglegens stilus Q., rursus stilo incumbit Plin. iun. zopet se ukvarja s pisanjem, aliquid stilo prosequi Plin. iun. popisati (popisovati) kaj, pisati o čem, signare stilo Vell. zapisati, zapisovati, ut geographici stili formarunt Amm. po zemljepisnem (geografskem) opisu; pren. = pisalo, „pero“: stilus exercitatus Ci., orationes paene Attico stilo scriptae Ci., cedat stilus gladio Ci.
b) izražanje, način izražanja (pisanja), pisava, slog, stil: Eutr., Macr., Vop., Amm. idr., pressus demissusque Plin. iun., pugnax et quasi bellatorius Plin. iun., diligens T., morositate nimia obscurabat stilum Suet.
c) pisménstvo (písmenstvo), slovstvo, književnost, leposlovje, literatura, spisi, dela: Tert., Asinius … Pollio non minima pars Romani stili Val. Max.
d) pis(me)no oddani glas, glasovanje: cunctorum stilis ad unum sermonem congruentibus Ap.
e) supremus stilus oporoka, testament, volilo: familiares opes iunctioribus velut supremo distribuens stilo Amm.
f) jezik: Graecus, Romanus stilus Hier., transferre in stilum Latinum Porph.

stôžčast (-a -o) adj. conico, a cono:
teh. stožčasta odprtina svasatura, apertura conica
teh. stožčasti ležaj cuscinetto a rulli conici
arhit. stožčasti prostor svaso
mat. stožčasto telo conoide

sublīmis -e (menda iz sub + līmen, torej „do zgornjega praga segajoč” ali „na zgornji prečnik vrat obešen”)

1. v zraku viseč (plavajoč, zibajoč se, lebdeč), visoko nad tlemi (zemljo) bivajoč, nadzemski: apparet sublimis in aëre Nisus V., accipiter … consequitur pennis sublimem in nube columbam V., hanc Venus ex alto sublimis Olympo spectat Tib., sublimis aranea Cat., aliquem sublimem ferre Pl. odnesti na ramah, aliquem sublimem (po novejših izdajah sublimen, gl. spodaj) medium arripere Ter. koga zgrabiti za telo in ga odnesti kvišku, aliquem sublimem rapere Kom., L., O. koga odnesti (odpeljati) visoko po zraku, quem (sc. Ganymedem) sublimem pedibus rapuit Iovis armiger uncis V.; v zvezi z glag. premikanja = kvišku v zrak (po zraku) oditi, odplavati, splavati, vzleteti, odleteti idr.: haec locutus … sublimis abiit L., ipsa (sc. Venus) Paphum abit V., iam super Europen sublimis vectus erat iuvenis O.; prolept.: ad caelum hinc ire putandum est sublimīs animas V. da se dvigajo kvišku na zgornji svet; pren.: Mnestheus, quem … sublimem gloria tollit V. ki ga povzdiguje slava, sublimemque feres ad sidera caeli … Aenean V. povzdignila boš visoko do zvezd; tako tudi: tuum nomen … cantantes sublime ferent ad sidera cycni V.

2. pesn. v višini, v višavah ali visoko bivajoč (sedeč, stoječ ipd.), visok, kvišku strmeč, moleč, segajoč: quotiens steteris sublimis in orbe O., sublime tectum, cacumen montis, sublimes columnae O., os O. pokončen, vertex, portae V., prospexi Italiam summa sublimis ab unda V. z vala, visoko na valu se zibajoč, sublimes in equis redeunt V. visoko na konjih, iret alter consul sublimis curru L. visoko na vozu (stoječ), sublime atrium H., flagellum H. visoko dvignjen, sublimior Atlas Iuv., sublimissimus currus Tert.; subst. sublīme -is, n višina, zrak, ozračje, starejše vzduh, vzdušje: aliquem in sublime extollere Auct. b. Afr. (o slonih), se eiaculari in sublime Plin., iactari in sublime Suet., facies in sublimi posita Plin., per sublime volantes Plin., ex sublimi devolutis Plin.; v pl.: antiquique memor metuit sublimia casus O.

3. metaf. vzvišen, vznesen, zanosen, vznosit, visok, vzvišen, plemenit, sublimen, veličasten, velik, slaven, ponosen, visoko mereč, za visokim stremeč ipd.: viri Varr., nomen O. sloveče, mens, pectora ali sublimis cupidusque H. visoko mereč(a), sublimia cures H., nos quoque sublimes Magnus facit Lucan., qua claritate nihil in rebus humanis sublimius Plin., quid … tuis natalibus … inveniet quisquam sublimius? Iuv., sublimissimi iudices Cod. I.; o govoru: versūs H., carmen O., carmina Iuv., oratio, actio, genus dicendi, verbum Q., sublimia humilibus miscere Q., sonus (jezik) Sophoclis sublimior Q.; metaf. o govorniku in pesniku: naturā sublimis et acer H., sublimis et gravis et grandiloquus Q., plerumque sublimis et satis apertus Q. — Adv.

1. sublīmiter visoko, v višini, v višavah: sublimiter stare Ca. pokonci, volitare Col.

2. adv. acc. sg. n sublīme
a) visoko = kvišku, v višavo (višave), v zrak: aër ali sonus sublime fertur Ci., legatos non pinnis sublime elatos Alpīs transgressos (sc. esse) L., segetem … sublime expulsam eruerent V., sublime volans nubi se inmiscuit atrae V., sublimius altum attollere caput O.
b) visoko = v višini, v višavi (višavah), v (na) zraku: nihil interest, humine an sublime putescat Ci., faces caeli sublime volantīs Lucr.; metaf. vzvišeno, vzneseno, zanosno, zaneseno: alia sublimius … dicenda Q. — Adv. soobl. sublīmen
a) visoko = kvišku, v višavo (višave), v zrak: Naev. fr., erum meum … sublimen ferunt Pl., sublimen intro hunc rape Ter.
b) visoko = v višini (višavi), v zraku: aspice hoc sublimen candens, quem vocant omnes Iovem Enn. ap. Ci. — Adj. soobl. sublīmus 3: ex sublimo vertice ali sublima evolat Acc. ap. Non., per deum sublimas subices (beri dvozložno!) Enn. ap. Gell., sublima nebula S. fr., sublima (subst. n. pl.) caeli Lucr.

súkati (-am)

A) imperf.

1. tekst. torcere; ekst. attorcigliare:
sukati volno torcere la lana
sukati brke attorcigliare i baffi

2. torcere, girare, voltare:
sukati telo torcere il busto
sukati raženj girare lo spiedo

3. maneggiare; brandire:
sukati meč brandire la spada, duellare (con la spada)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. znati sukati jezik avere la parlantina sciolta
pren. hitro sukati pete andare, camminare spedito, ballare veloce
pren. znati sukati moške saper abbindolare, incantare gli uomini
sukati oči v strop guardare il soffitto

B) súkati se (-am se) imperf. refl.

1. girare, andare qua e là:
sukati se po sobi girare per la stanza

2. destreggiarsi, essere a proprio agio:
zna se sukati v visoki družbi sa destreggiarsi egregiamente nella società bene

3. pren. aggirarsi:
histrost se je sukala okrog 100 km na uro la velocità si aggirava sui 100 chilometri orari

4. sukati se okoli koga, česa vertere, riguardare:
pogovor se je sukal okoli zadnjih dogodkov la conversazione vertè attorno agli ultimi avvenimenti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
stvari, zadeve se sukajo dobro, slabo le cose, le faccende procedono bene, male
misli, da se ves svet suka okoli njega crede di essere al centro del mondo

Sv. (= sveti) hl., Hl. (heilige), St. (Sankt)
dan Sv. Mihaela der Michaelistag
dan Sv. Petra in Pavla der Peter-und-Pauls-Tag
Sv. Rešnje telo das Fronleichnam, das Fronleichnamsfest

svét (-a -o)

A) adj.

1. rel. santo, sacro:
Sveti Duh Spirito Santo
sveta družina Sacra Famiglia
Sveta dežela Terrasanta
sveta pesem inno sacro
sveta maša santa messa
sveta podoba immagine sacra
sveti oče il santo padre, il pontefice
Sveti sedež la Santa Sede
Sveto pismo Sacre Scritture
sveto leto anno santo
sveto olje olio santo
sveto rešnje telo eucaristia
Sveto rešnje telo (praznik) Corpus Domini

2. (ki se časti kot božansko) sacro, santo:
sveti skarabej scarabeo sacro (Scarabeus sacer)
(indijska) sveta krava vacca sacra
romati v sveto mesto andare in pellegrinaggio alla città santa

3. pren. (ki ima za koga veliko vrednost) sacro:
zakon jim je bil svet in nedotakljiv il matrimonio era per loro sacro e intoccabile

4. (ki si prizadeva delati dobro) santo:
bil je svet človek era un sant'uomo

5. pren. (ki se pojavlja v veliki stopnji) santo, perfetto, beato, sacrosanto:
sveti mir santa pace
to je naša sveta dolžnost, pravica è il nostro sacrosanto dovere, diritto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
sveta podobica santino
Sveti oficij Sant'Offizio
rel. sveta vojna guerra santa
inter. o sveta preproščina! o santa semplicità!
videvati se na svete čase vedersi a ogni morte di papa
šalj. kaj narediti ob svetem nikoli fare qcs. nel mese di mai
popadla ga je sveta jeza montò su tutte le furie
inter. sveta nebesa! santo cielo!
med. svetega Vida ples il ballo di S. Vito
hist. Sveta aliansa Santa Alleanza
zool. sveti ibis ibis sacro (Threskiornis aethiopica)

B) svéti (-a -o) m, f, n rel.
Vsi sveti Ognissanti
Najsvetejše il Santissimo

svetiln|i (-a, -o) Leucht- (organ živalstvo, zoologija das Leuchtorgan, petrolej das Leuchtpetroleum, plin das Leuchtgas, signal das Leuchtsignal, zaslon der Leuchtschirm, barva die Leuchtfarbe, boja pomorstvo die Leuchttonne, Leuchtboje, bomba die Leuchtbombe, dioda die Leuchtdiode, granata die Leuchtgranate, krogla die Leuchtkugel, snov der Leuchtstoff, telo der Leuchtkörper)

system [sístim, -təm] samostalnik
sistem, sestav; ustroj; omrežje (prekopov, telegrafsko itd.); metoda, metodična klasifikacija; organizacija

on system sistematično
the system, this system figurativno vesoljstvo, kozmos
the system medicina organizem, telo
a system of pipes sistem cevi ali napeljav
system of roads cestno omrežje
digestive system prebavila
mountain system gorski sistem
railway system, railroad system železniško omrežje
social system družbeni sistem
nervous system živčni sestav, živčevje
solar system sončni sistem
there is no system in this way of doing nobene metode ni v takšnem počenjanju
to lack system nobenega sistema (metode) ne imeti
the poison went into his system strup je prodrl v njegov organizem

telare v. intr. (pres. telo) pog. (far tela) popihati jo

telesa [é] ➞ → telo

telésce (-a) n dem. od telo corpicino; corpuscolo:
biol. belo, rdeče krvno telesce globulo bianco, leucocita; globulo rosso, eritrocita
bot. klorofilno telesce corpo clorofilliano
anat. rumeno telesce corpo luteo
anat. tipalno telesce corpuscolo tattile

teléšček (-čka) m dem. od telo corpicino

tellūs -ūris, f (indoev. baza. *tel(H)- ploska tla, deska; prim. skr. tála- ravnina, planjava, plan, dlan, podplat, gr. τήλια (metalna, igralna) deska, sl. tla, lit. pãtalas posteljišče, stvnem. dili, dilla = nem. Diele)

1. zemlja (kot telo): nec circumfuso pendebat in aëre tellus O., telluris hiatu L., nunc solida est tellus, sed lacus ante fuit O.

2. pooseb. Tellūs Télus, Telúra = Zemlja (kot boginja rodnosti in plodnosti): Varr. idr., aedes Telluris L., Ci. ep., si est Ceres a gerendo, terra ipsa dea est; quae est enim alia Tellus? Ci., Tellurem porco piabant H.

3. occ.
a) tla, tlo, tlak, pòd: molli tellus erat umida musco O., adoperta marmore tellus O., quo (sc. sanguine) late tellus madefacta tepebat O.
b) (rodeča) zemljina, zemlja, prst: immunis rastroque intacta O., umida dura, sterilis O., ingrata H.
c) pesn. dežela, pokrajina, področje, območje, ozemlje, teritorij: Delphica O., Gnosia V., Tuscula Tib., Iubae H. = Numidija, Achiva, ultima O., mea tellus O. moja domovina; meton. ljudstvo, narod: Pontica O.
d) zemljišče, posestvo, (zemljiška) posest: pecore et multa dives tellure H., propria H.

telone m

1. poveč. od ➞ telo veliko platno

2. plahta, pregrinjalo, cerada

3. gled. zastor

telovádba (-e) f

1. šport. ginnastica:
utrjevati telo s telovadbo rinvigorire il corpo con la ginnastica
korektivna telovadba ginnastica correttiva, medica, terapeutica
orodna telovadba ginnastica artistica
parterna (talna) telovadba esercizi a corpo libero
ritmična telovadba ginnastica ritmica
tekmovalna telovadba ginnastica agonistica
pren. možganska telovadba ginnastica della mente

2. žarg. šol. (športna vzgoja) cultura fisica