Franja

exciter [ɛksite] verbe transitif (raz)dražiti, (raz)buriti; zbuditi (željo); spodbujati (à k), podpihovati, (na)ščuvati; čutno razburiti

s'exciter razburiti se, vzkipeti; medsebojno se spodbujati
exciter l'attention, l'admiration, la jalousie, la pitié zbuditi pozornost, občudovanje, ljubosumnost, usmiljenje
exciter l'appétit spodbuditi tek (apetit)
exciter son auditoire navdušiti svoje poslušalce
exciter au travail, à la révolte spodbujati k delu, ščuvati k uporu
exciter le rire des spectateurs povzročiti, sprožiti smeh pri gledalcih

excursiō -ōnis, f (excurrere) „tek(anje) iz česa“, od tod

1. (hitri) pristop (govornika h govorniškemu odru): Q., excursio moderata Ci.

2. voj. naskok, naval, napad, pogon: una excursio equitatūs Ci., excursio nocturna Catilinae Ci., fines suos ab excursionibus et latrociniis tueri Ci., exercitus nostri crebras ex oppido excursiones faciebant C., propter barbarorum excursiones N., multitudinem crebris excursionibus locupletavit N., tumultuosae hinc atque illinc excursiones L., inde excursiones invicem fieri L. so drug drugega napadali, quod eam oram maris infestam onerariis regiae naves excursionibus crebris … facerent L.; pren.: prima excursio orationis Ci.

3. izlet, npr. na kmete: Icti., an intentione rei familiaris obeundae crebris excursionibus avocaris? Plin. iun.

4. pren.
a) torišče, polje: vacuae tabellae, in quibus libera adiciendi sit excursio Q.
b) zastranitev v govoru: ne qua ex ea (narratione) fiat excursio Q.

fil [fil] masculin nit; vlakno; sukanec, preja; vrvca; žica

él vod; (voda, življenje) tek, tok; (nož) ostrina, rezilo; (marmor, steklo) žila
fil d'acier, d'antenne, de cuivre, de fer jeklena, antenska, bakrena, železna žica
fil aérien vod nad zemljo
fil d'araignée nit pajčevine
fil de bois lesno vlakno
fil d'Ariane (figuré) sredstvo, ki nas pripelje, ne da bi zašli, do cilja
fil à brocher nit za spenjanje
fil conducteur prevodna žica, figuré vodilna rdeča nit
fil à coudre sukanec
fil électrique električna žica
fil gros dreta
fil de laine peignée, de lin, à repriser, de soie preja, nit iz česane volne, lanu, za krpanje, iz svile
fils de fer barbelés bodeča žica
fil de masse, de (mise à la) terre zemeljski vod
fil occupé žica pod napetostjo
fil à plomb grezilo
fil du rasoir rezilo britve
fil recouvert, garni, guipé prevlečena, oblečena žica
fil retors sukanec
fil télégraphique, téléphonique telegrafska, telefonska žica
fil de la vie nit življenja
fils de la Vierge pajčje niti
boule féminin, pelote féminin de fil klobčičpreje
brin masculin de fil nitka
coup masculin de fil telefonski pogovor
mince comme un fil tenek kot nit
réseau masculin de fil de fer žična ovira
téléphonie féminin sans fil, T. S. F. brezžična telefonija, radio
au fil de l'eau s tokom
au fil des jours, il devenait plus triste dan za dnem je postajal vse bolj žalosten
contre le fil de l'eau proti toku, proti vodi
de droit fil v smeri vlaken blaga
de fil en aiguille po malem počasi, podrobno, od A do Ž
aller de droit fil naravnost proti cilju iti
avoir un fil à la patte (figuré) imeti obveznost (ki bi se je radi znebili)
depuis qu'il a épousé sa cousine, il a un fil à la patte odkar je poročil svojo sestrično, je kot privezan
avoir le fil (figuré) biti zelo prebrisan, familier vse (to) poznati
avoir quelqu'un au bout du fil telefonirati komu
n'avoir pas un fil de sec sur le corps biti do zadnje niti premočen
couper les fils en quatre (figuré) dlako cepiti
développer le fil odvijati žico
donner le fil nabrusiti
donner du fil à retordre à quelqu'un komu preglavice delati
donner un coup de fil à quelqu'un komu telefonirati
(familier) qui est au bout du fil? kdo je pri telefonu?
il est cousu de fil blanc njega je lahko spregledati (spoznati)
faire perdre le fil à quelqu'un koga iz koncepta spraviti
il n'a pas inventé le fil à couper le beurre (figuré) ni iznašel smodnika; brihtnost ni ravno njegova odlika
passer au fil de l'épée do smrti prebosti z mečem
perdre le fil (de son discours) izgubiti nit, zatakniti se (v govoru)
suivre le fil de ses pensées slediti toku svojih misli
suivre le fil d'eau peljati se po reki nizdol
tenir les fils (figuré) imeti niti v rokah, voditi stvar
ne tenir qu'à un fil viseti samo še na nitki

finaln|i (-a, -o)

1. šport End-, Final- (dvoboj/tekma das Endspiel, tek der Endlauf, runda die Endrunde, Finalrunde)

2. lingv. final, Final- (stavek der Finalsatz)

3. filozofija
finalni vzrok die Finalursache

flambeau [flɑ̃bo] masculin bakla, plamenica; sveča; svečnik; figuré luč, dika

flambeau du jour sonce
course féminin aux flambeaux tek z baklami
marche féminin, retraite féminin aux flambeaux baklada
flambeau de la science dika, luč znanosti
se passer, se transmettre le flambeau (figuré) nadaljevati s tradicijo kake stvari

fluentia -ae, f (fluere) tok: salivarum Cael. slinjenica; metaf. gladki tek govora: inanis quaedam fl. loquendi Amm. gladko tekoč govor.

fluentum -ī, n (fluere) tok, struja; v sg.: Ap., Aus.; v pl.: Fl. umori' (= umoris) fluenta lubrica Lucr., Xanthi fluenta V., fl. auri Ap., flammarum Ap. ognjeni valovi, mammarum (mleka) Arn.; metaf.: eloquentiae eius fluenta Hier. gladki tek.

flusso m

1. tok:
un flusso di parole pren. besedni izbruh, izliv
il flusso delle stagioni tek letnih časov
flusso e riflusso plima in oseka, bibavica
il flusso e riflusso della folla pren. vrvež množice
flusso e riflusso delle vicende umane pren. nenehni pretok človekovih dejanj in nehanj
flusso mestruale menstruacijski ciklus

2. fiz. fluks, pretok:
flusso luminoso svetlobni fluks

fōlle

A) agg.

1. nespameten, neumen, nor, blazen (tudi pren.):
sei folle a tentare quest'impresa nor si, da se spuščaš v tako podjetje
avere un'idea folle imeti noro idejo

2. tehn. prazen, prost (tek motorja)

B) m

1. blaznež, norec:
sguardo da folle blazen pogled

2. tehn.
in folle v prostem teku:
mettere il motore in folle dati motor v prosti tek

fond [fɔ̃] masculin dno; globina; ozadje; bistvo, glavna stvar, jedro, vsebina, dejansko stanje; usedlina, ostanek; sport vztrajnost, žilavost

à fond temeljito, popolnoma
au fond v bistvu
à fond de train z vso hitrostjo, brez izgubljanja časa
de fond en comble od vrha do tal, popolnoma
articte masculin de fond uvodni članek
audience féminin au fond (juridique) glavna razprava
(familier) fond de tiroir zadnji viri, zadnja sredstva, ki jih imamo
il est coléreux, mais il a bon fond on je koleričen, a v bistvu je dober
course féminin de fond (sport) tek na progah nad 3000 m, pri plavanju proga 400 m ali 1500 m
à fond de cale (marine) v podladju, figuré brez denarja
lame féminin de fond mogočen val, ki se nenadoma dvigne z morskega dna
mineur masculin de fond rudar, ki dela najgloblje v rudniku
avoir du fond biti vztrajen, imeti solidno znanje
aller au fond des choses iti čemu do dna
émouvoir quelqu'un jusqu'au fond de l'âme koga v dno duše, globoko ganiti
envoyer un navire par le fond potopiti ladjo
faire fond sur quelqu'un, quelque chose računati s kom, s čim; zanesti se na koga, na kaj, popolnoma zaupati komu, čemu
regarder quelqu'un au fond des yeux komu pogledati naravnost, globoko v oči
couter à fond potopiti (se)
remercier quelqu'un du fond du cœur iz srca, iskreno se komu zahvaliti
respirer à fond globoko vdihniti
toucher au fond d'un problème dotakniti se jedra problema
traiter à fond temeljito obravnavati
user ses fonds de culottes sur les bancs de la classe (s)trgati hlače na šolskih klopeh

forzare

A) v. tr. (pres. fōrzo)

1. prisiliti:
l'hanno forzato a parlare prisilili so ga govoriti

2. posiliti; na silo kaj storiti:
forzare un meccanismo inceppato na silo pognati v tek mehanizem, ki se je zataknil
forzare una porta vlomiti vrata
forzare un blocco razbiti blokado
forzare il senso di una parola pren. samovoljno tolmačiti smisel besede

3. napenjati:
forzare la voce napenjati glas
forzare la marcia voj. pospešiti marš

B) v. intr. tiščati, stiskati:
la scarpa forza čevelj tišči

fug|a² ženski spol (-e …) tehnika, gradbeništvo, arhitektura die Fuge, (prosti tek) das Spiel
gradbeništvo, arhitektura dilatacijska fuga die Stoßfuge

furibondo agg. besen, srdit:
era furibondo per l'accaduto bil je besen zaradi dogodka
menare colpi furibondi srdito udrihati
appetito furibondo šalj. volčji tek

gale [gal] féminin garje, srab; figuré strupen jezik

une méchante gale zlobna, hudobna, obrekljiva ženska
avoir, attraper la gale imeti, dobiti garje
je n'ai pas la gale nisem garjav
(populaire) ne pas avoir la gale biti zdrav, ne imeti kake ostudne bolezni
n'avoir pas la gale aux dents imeti zdrav, dober tek (apetit)
(familier) c'est une gale, il est mauvais comme une gale on je zloben, samó obrekuje druge ljudi

gear¹ [giə] samostalnik
tehnično prestava; naprava, orodje, mehanizem; konjska oprava
arhaično obleka, noša
navtika ladijska oprema

in gear v teku
out of gear v neredu
head gear pokrivalo
high gear velika hitrost
low (ali bottom) gear avtomobilizem prva brzina, majhna hitrost
neutral gear prosti tek
standing gear nepremične vrvi
landing gear pristajalne naprave
steering gear krmilni mehanizem
to throw out of gear vključiti prosti tek; skaziti, spraviti v nered
gear drive pogon z zobatimi kolesi
all one's worldly gear vse, kar človek ima, vsa imovina, vsa ropotija
to change gear preklopiti
to put in gear vklopiti
top gear največja hitrost

glomerō -āre -āvī -ātum (glomus)

1. v klobčič zviti, zmotati, narediti kaj okroglo, oblikovati kaj v kepo, v grudo: rudem primos lanam glomerabat in orbes O., terram (deus) ... magni speciem glomeravit in orbis O. je ustvaril kot veliko kroglo, favilla volat glomerataque corpus in unum densatur O., viscera sanguine ali frusta mero glomerata O. gosto zmešani, gosto zmešano, venae glomerantur CELS., glomerato pulvere LUCAN., glomeratae turbine nives SIL.; pesn.: glomerans (sc. se) annus CI. POËT. „navijajoče se leto“ = letni (ob)tek, (ob)tok, equitem docuere ... gressus glomerare superbos V. ponosno v diru jezditi; occ. (o jedeh) v cmoke oblikovati: offae ... glomerantur ex ficis et farre mixto VARR., puls manu glomerata FEST.

2. metaf. stisniti, zbrati, zgrniti, nagrmaditi, nakopičiti, zgostiti: semina vocis ... ore foras glomerata feruntur LUCR., glomerare manum (krdelo) bello (dat. = za vojno) V., agmina cervi pulverulenta fugā glomerant V. se zgrinjajo na begu, dum se glomerant V., foedam glomerant tempestatem nubes V. se kopičijo v grdo (hudo) nevihto, glomerat sub antro fumiferam noctem V.; med.: (apes) mixtae glomerantur in orbem V., ad terram ... quam multae glomerantur aves V., glomerantur Oreades, hostes V., iam legiones in testudinem glomerabantur T., corpus glomerari grandine O. da se zgošča v točo; metaf.: haec vetusta saeclis glomerata ... clades CI. POËT. nakopičena, glomerare simul fas et nefas PRUD. mešati. – Od tod adv. komp. glomerātius bolj nakopičeno, bolj jedrnato: densata gl. dicere AUS.

glouton, ne [glutɔ̃, ɔn] adjectif požrešen, pohlepen; masculin požeruh, požrešnež; zoologie rosomah

appétit masculin glouton pohlepen tek

going¹ [góuiŋ] pridevnik
idoč, gredoč, tekoč; uspešen

going, going, gone prvič, drugič, tretjič! (na dražbi)
to be going to nameravati, hoteti
I am going to come nameravam priti, (gotovo) bom prišel
a going concern uspešni posel
the greatest scoundrel going največji lopov na svetu
to keep going ohraniti v teku
to set going spraviti v tek

gorski maraton stalna zveza
šport (gorski tek) ▸ hegyi maraton

gôzden forestal

gozdni čuvaj guardabosque(s) m; guarda m forestal
gozdna uprava administración f forestal
gozdno bogastvo riqueza f forestal
gozdno gospodarstvo explotación f forestal; silvicultura f
gozdna pot (jagoda zaščita) camino m (fresa f, protección f) forestal
gozdni požar incendio m forestal
gozdni tek carrera f a través de bosque