Franja

róba (blago) goods pl; ware; merchandise; (poedin kos) article

lesena róba wooden ware
mešana róba grocery
oblačilna róba articles pl of clothing
róba v carinskem skladišču bonded goods pl
róba, ki ne gre v prodajo a drug on the market
ničvredna róba shoddy
prvovrstna róba top quality goods pl
kolonijalna róba colonial produce
lončarska róba pottery, hollow ware
prvo (drugo, tretje) razredna róba firsts (seconds, thirds) pl
tekstilna róba textiles pl
volnena róba woollens (ZDA woolens) pl
železna róba hardware
slaba róba inferior goods
subvencionirana róba subsidized goods
dobava róbe supply, purveyance
róba na poti goods in transit
prispela róba deliveries pl
pošiljka róbe (z vlakom, kamionom) consignment, (z ladjo) shipping
pomanjkanje róbe scarcity (ali shortage) of goods (ali commodities)
prodaja, promet róbe turnover of stock
inventura róbe inventory (of goods ali stock)
seznam róbe list of goods
skladišče róbe warehouse, storehouse, (azijsko) godown
izročitev róbe delivery
zaloga róbe stock

rocket¹ [rɔ́kit]

1. samostalnik
raketa; svetlobna raketa
zgodovina topa (turnirska) sulica
sleng ostra graja, "pridiga"

rocket base (bomb, gun) raketna baza (bomba, puška ali top)
rocket plane raketno letalo
rocket range raketni poligon, področje za raketno eksperimentiranje
long-range rocket daljnostrelna raketa
step rocket stopenjska raketa

2. pridevnik
raketen

rocket aircraft, rocket-driven airplane raketno letalo
rocket harpoon raketna harpuna (za lov na kite)
rocket projectile raketni izstrelek

samohod|en [ó] (-na, -no) motorisiert; selbstfahrend; vojska Selbstfahr- (lafeta die Selbstfahrlafette)
samohoda havbica die Panzerhaubitze
samohodni protitankovski top der Jagdpanzer

samohóden (-dna -o) adj. teh. semovente; voj.
samohodni top semovente

sleep^*2 [sli:p] neprehodni glagol
spati; prespati noč (at pri, in v)
figurativno mirovati, počivati, biti nedejaven; spati večno spanje, počivati v grobu
prehodni glagol
prespati; dati (komu) prenočišče, prenočiti (koga)

here our forefathers sleep tu spe večno spanje naši predniki
to sleep like a log (like a top) figurativno spati kot ubit, kot polh
to sleep light imeti lahko, rahlo spanje
to sleep the clock round spati 12 ali 24 ur
we'll sleep on it figurativno to bomo prespali; bomo videli jutri
let sleeping dogs lie figurativno pustite te stvari pri miru (da ne bo nevšečnosti)
to sleep over one's work (za)spati pri delu
to sleep with one eye open napol spati, biti napol buden, ostati buden
to sleep with s.o. spati s kom, spolno občevati s kom
to sleep o.s. sober prespati svojo pijanost
this hotel sleeps 200 persons ta hotel ima 200 postelj
this tent sleeps six men v tem šotoru lahko spi šest mož
we can sleep five people lahko prenočimo (imamo postelje, ležišča) za pet oseb
the top sleeps vrtavka spi (stoji) (tj. se vrti tako hitro, da oko ne vidi nobenega premikanja)

snežn|i [é] (-a, -o) Schnee- (barhan der Schneebarkhan, die Schnee-Sicheldüne, denzimeter der Schneeausstecher, človek der Schneemensch, goseničar das Schneefahrzeug, top die Schneekanone, greben der Schneegrat, hrbet der Schneerücken, kristal der Schneekristall, prostorni kristal räumlicher Schneestern, lizimeter das Schneelysimeter, die Schneesonde, most die Schneebrücke, prah der Schneestaub, puhalo/odmetalnik die Schneeschleuder, rezkar die Schneefräse, rezkar z odmetalom die Schneefräs-Schleuder, das Schneetreiben, žleb die Schneerinne, grablje der Schneerechen, kalota die Schneekalotte, klada/plošča die Schneescholle, mreža das Schneenetz, plast die Schneeschicht, rake die Schneegleitbahn, sipina die Schneedüne, zastava die Schneefahne, vihar der Schneesturm, plesen der Schneeschimmel, ploha der Schneeschauer, veriga die Schneekette; kislica tudi rastlinstvo, botanika der Schnee-Ampfer); Lawinen- (lopata die Lawinenschaufel, mreža das Lawinennetz)

spáti to sleep, to be asleep, to lie asleep; pogovorno to kip; to lie dormant

spáti oblečen to sleep with one's clothes on
spáti po obedu to have (ali to take) a nap, to have one's forty winks
dobro (slabo) spáti to sleep well (badly, poorly)
spáti doma (zunaj) to sleep in (out)
spáti pod milim nebom, na prostem to sleep in the open air
spáti polnih 12 (ali 24) ur to sleep the clock round
spáti zimsko spanje to hibernate
spáti spanje pravičnega to sleep the sleep of the just
trdno spáti to be fast (ali sound) asleep, to sleep very soundly
spáti nepretrgano do 7. ure zjutraj to sleep right through (ali without a break) until seven in the morning
predolgo spáti (= »zaspati«) to oversleep
spáti kot ubit, kot polh to sleep like a log (ali like a top, like a dormouse)
iti spat to go to bed, to lie down to sleep, (otroški govor) to go to bye-byes; to retire
to mi ne da spáti it keeps me awake at night
nisem mogel spáti I hardly slept a wink
hoditi zgodaj spat to retire early
ne spáti (biti buden, figurativno) to be watchful (ali vigilant), to be on the alert
bom toliko bolje spal zaradi tega I will sleep the sounder for it
zadeva spi (figurativno) the matter (ali affair) has been pigeon-holed
vso noč nisem spal I did not sleep a wink last night
kakor si boš postlal, tako boš spal as you make your bed, so you must lie

spin¹ [spin] samostalnik
vrtenje (okoli osi), sukanje, obračanje; predenje; kratka in hitra vožnja; kratka ježa (jahanje); odvihranje
aeronavtika vrtenje (letala) okoli podolžne osi; popolna zmešnjava, zmeda

the spin of a top vrtenje vrtavke
to go for (to take) a spin iti na kratko vožnjo ali sprehod (s kolesom, avtom, čolnom itd.)
to go into a spin (o letalu) strmoglavo leteti obračajoč se okoli osi

spinning [spíniŋ]

1. samostalnik
predenje; preja; predivo; vrtenje (letala) okoli osi

2. pridevnik
ki prede; ki rotira, se vrti, kroži

spinning jenny tehnično stroj za fino predenje
spinning frame tehnično predilna statva (stroj)
spinning factory predilnica
spinning machine predilni stroj
spinning mill predilnica
spinning top vrtavka, volk
spinning wheel zgodovina kolovrat

stair [stɛ́ə] samostalnik
stopnica
množina stopniščc
figurativno stopničasta lestev
množina pristajalna brv (mostič)

above-stairs zgoraj
below-stairs spodaj, v podpritličju, v suterenu; pri služinčadi
back stair zadajšnje stopnišče; tajen, skriven dostop
down stairs na spodnjem nadstronju
up stairs na zgornjem nadstropju
the top stair najvišja stopnica
the top (the down) stair but one predzadnja zgornja (spodnja) stopnica
a flight of stairs stopnice med dvema presledkoma
up one pair of stairs v prvem nadstropju

static [stǽtik]

1. pridevnik (statically prislov)
fizika, ekonomija statičen; negiben, mirujoč (tudi figurativno)
elektrika elektrostatičen
radio atmosferičen (motnja)

static condition (nespremenljivo) stanje; ravnotežje
static AA vojska nepremičen protiletalski top
static electricity statična elektrika

2. samostalnik
statična elektrika
radio atmosferične motnje

stationary [stéišənəri]

1. pridevnik (stationarily prislov)
nepremičen, mirujoč, nespremenljiv, stalen; ki ne napreduje, ne raste; stacionaren, ki stagnira; ki se javlja le tu pa tam (ponekod)

stationary AA vojska nepremičen letalski top
stationary diseases lokalne bolezni (ki so posledica atmosferskih razmer)
stationary run šport tek na mestu
to remain stationary ostati (biti) nespremenjen

2. samostalnik
oseba, ki ostane na nekem mestu
figurativno konservativec
množina stalna vojaška posadka, garnizija

stòlp tower; (cerkveni) steeple, church tower

babilonski stòlp biblija tower of Babel
stražni stòlp watch tower
razgledni stòlp outlook tower
Eiffelov stòlp the Eiffel Tower
poševni stòlp v Pisi the leaning Tower of Pisa; (pri šahu) rook, castle
konica stòlpa spire, (top of) steeple
kronan s stòlpom surmounted with a steeple, pesniško steepled, steeplecrowned
opremljen s stòlpom (zgradba) steepled
iti na stòlp to go up the tower
kot stòlp se dvigati nad čem to tower over something
vrtalni stòlp (na nafto) derrick

stopníca step; stair

stopníce pl stairs pl, staircase
po stopnícah navzgor upstairs
po stopnícah navzdol downstairs
najvišja stopníca the top stair
predzadnja zgornja (spodnja) stopníca the top (the bottom) stair but one
stopníca pri vratih doorstep
pozor na stopníco! mind the step!
polžaste stopníce spiral staircase, winding staircase
predvežne stopníce perron
tekoče stopníce moving staircase, travolator, travelling staircase; escalator; moving stairway
vretenaste, zavite stopníce corkscrew staircase
iti po stopnícah gor to go up (ali to climb, to ascend, to mount) (the) stairs
priti po stopnícah (dol) to come downstairs

svegliare

A) v. tr. (pres. sveglio)

1. zbuditi, prebujati:
non lo sveglierebbero neppure le cannonate pog. spi kot top

2. pren. zbuditi, zbujati; izučiti

3. pren. vzbuditi, vzbujati (tek, željo)

B) ➞ svegliarsi v. rifl. (pres. mi sveglio)

1. prebuditi, prebujati se

2. pren. spametovati se; postajati premeten

3. pren. vzbuditi, vzbujati se (tek); dvigniti, dvigati se (veter)

škórenj high boot; ZDA shoe

visoki ribiški, lovski škórnji thigh boots pl, jackboots pl, waders pl
lakasti škórnji patent leather boots pl
zavihani škórnji top boots pl

šóla school; educational establishment; (stavba) schoolhouse, school; (poučevanje) schooling, teaching; (tečaj) course

v šóli at school
v šólo to school
osnovna šóla elementary (ali primary) school
srednja šóla secondary school, (zasebna) public school, (z internatom) boarding school
klasična srednja šóla grammar school
srednja šóla klasične smeri classical side (of a secondary school)
srednja šóla realne smeri modern side (of a secondary school)
deška (dekliška) šóla boys' (girls') school
mešana šóla mixed school; coeducational school
višja srednja šóla (5.-8. razred) ZDA high school
glasbena šóla music school
gospodinjska šóla school of domestic science
jahalna šóla riding school, manege, manège
konfesionalna šóla denominational school
kmetijska šóla school of agriculture
nadaljevalna šóla continuation school, extension college
strokovna šóla vocational (ali professional) school
šoferska šóla driving school, school of motoring
tehniška šóla technical school
trgovska šóla commercial school
učiteljska šóla teachers' training college, ZDA normal college
vojaška šóla military school, military academy
večerna šóla evening (ali night) school, evening classes pl
mala šóla nursery school, kindergarten, preschool
dan brez šóle (pouka) day off (school), school holiday
dorasel za šólo of school age
danes ni šóle (pouka) there is no school today, there are no lessons today
šóle (pouka) je konec school is over
naša šóla se bo končala 30. junija in zopet začela 15. septembra our school breaks up (ali closes) on June 30th and will reopen (ali reassemble) on September 15th
ti ne boš za šólo school is not for you
hoditi v šólo to go to school, to be at school
iti skozi trdo šólo (figurativno) to go through the mill
končati, zapustiti šólo to leave school
izključiti iz šóle to expel from school
obiskovati šólo to attend (a) school
zamuditi šólo (pouk) to be late for school
neupravičeno izosta(ja)ti iz šóle (»špricati«) to play truant, to cut school, ZDA žargon to play hooky
biti med najboljšimi v šóli to be near the top in school
vsaka šóla nekaj stane (figurativno) we learn by experience

taglio m (pl. -gli)

1. rez, rezanje:
taglio di un abito krojenje obleke
taglio di un arto med. amputacija uda
taglio dei boschi gozd. sekanje, sečnja gozdov
taglio dei capelli striženje las
taglio dell'erba, del fieno košnja
taglio di una strada gradnja ceste
taglio della testa obglavljenje
taglio dei vini rezanje, mešanje vin
taglio al limone, al caffè kulin. sladoled z limono, s kavo
alberi da taglio drevesa za sečnjo
strumenti da taglio rezila
la pellicola è stata presentata senza tagli pren. film so prikazali brez rezov
dare un taglio prekiniti

2. rez, urez:
articolo di taglio publ. osrednji članek
taglio netto oster, jasen, rez
farsi un taglio al dito urezati se v prst

3. kos:
un taglio da arrosto kos, rezina pečenke
un taglio di stoffa kos blaga
pizza a taglio pizza na štirioglate kose

4. obrt kroj; friziranje; frizura, pričeska:
un vestito di taglio elegante elegantno krojena obleka
un taglio di capelli fuori moda zastarela frizura
scuola di taglio šola za krojenje

5. stil; ekst. zastavitev, stališče:
l'articolo ha un taglio originale članek je izvirno zasnovan

6. ostrina:
arma a doppio taglio pren. dvorezen meč
colpire di taglio udariti plosko
perdere il taglio zgubiti ostrino, biti top
ridare, rifare il taglio spet nabrusiti, naostriti

7. ekst. ožji del; hrbet

8. format, dimenzija, mera:
banconota di piccolo, di grosso taglio manjši, večji bankovec

9. brušenje, fasetiranje (dragih kamnov)

10. med.
taglio cesareo carski rez

11. mehan.
sforzo di taglio rezalna sila

tankovsk|i (-a, -o) vojska Panzer- (napad der Panzerangriff, top die Panzerkanone, das Panzerbordgeschütz, bitka die Panzerschlacht, divizija die Panzerdivison, enota die Panzereinheit, kolona die Panzerkolonne)

terō -ere, trīvī, trītum (indoev. baza *terH- treti, drgniti; prim. gr. τείρω [iz *τερjω] drgnem, τέρυς odrgnjen, τερέω vrtam, strugam, τέρετρον sveder, τρίβω drgnem, τιτράω, τιτραίνω tarem, vrtam, prevrtavam, sl. treti, lit. trìnti treti, stvnem. drāen = nem. drehen)

1. treti, meti, drgniti: Petr., Mart. idr., oculos Ter. ali lumina manu Cat., dentes in stipite O., calamo libellum V. žuliti si ustnice s piščalko = piskati, lignum ligno Plin. les ob les; pesn.: carinae terunt vineta O. plujejo preko … , calcem terit iam calce Diores V. mu že stopa na pete = ga že dohiteva; occ.
a) snažeč, čisteč (o)drgniti, (z)meti, pometi, (u)treti, izgladiti (izglajevati), (u)gladiti, (z)likati, (iz)strugati, postrugati idr.: oculos illotis manibus … teras Pl., via trita rotis O. utrta, zglajena, hoc (sc. tempus) silices, hoc adamanta terit O., trita colla bovis O., ne pumice crura teras O., hinc radios trivere rotis V. gladiti, strugati, vitrum torno Plin., tritum ferrum O. top, tritus cimice lectus Mart., in purpurā, quae teritur (se oguli), absumitur (se ponosi) L.
b) (s)treti, (z)meti, (z)mleti, (z)drobiti, razdrobiti (razdrabljati), „semleti“ idr.: teritur Sicyonia baca trapetis V., piper Petr., terere aliquid in mortario Plin., papaver tritum O., teri in ventre Cels. prebavljati se.
c) iztepati (iztepavati), izteptati (izteptavati), (z)meti, (z)mlatiti, omlatiti: frumentum Varr., milia frumenti H., messes Tib.; pesn.: bis frugibus area trita est O. dvakrat se je mlatilo na gumnu = dvakrat je bila žetev; pren.: terere maiestatem deorum Cl. (tako rekoč) z nogami teptati, (u)žaliti.
d) v obscenem pomenu = futuere naskočiti (naskakovati), nategniti (nategovati), napičiti, natepavati: Pl., Pr., Petr.

2. metaf.
a) (o)drgniti = pogosto rabiti, pogosto brati, obrabiti (obrabljati): catillum Evandri manibus tritum deiecit H., quod legeret tereretque publicus usus H., liber ubique teritur Mart.; od tod pren.: nomina consuetudo diuturna terit Ci. naredi znana = poskrbi, da pridejo v navado (da postanejo običajna).
b) (kak kraj) obisk(ov)ati, kam zahajati, pohajati, stopati v, na, čez kaj, (po kaki poti) pogosto (večkrat) hoditi, pogosto (večkrat) voziti se: Tib., Lucr., Plin., Cl. idr., fenestra trita nocturnis dolis Pr., terere limina Mart., formica terens iter V. sem in tja tekajoča, Appiam mannis terit H., interiorem metam curru terere O. proti notranji strani mete se voziti (pren.) = ne zahajati s prave poti, ne živeti razuzdano, imeti (poznati, držati) mero, držati se prave mere, nec iam … receptacula habitatore servo teruntur Plin. iun. in v selskih dvorcih … ne bivajo več sužnji kot stanovalci.
c) (osebe) (u)truditi (utrujati), (iz)mučiti, pogubiti (pogubljati), (u)gonobiti (ugonabljati), uničiti (uničevati): plebem in armis L., se in opere longinquo L. ali in foro verisque litibus teri Plin. iun. ubijati se, ut illum di terant Naev. ap. Prisc.
d) (čas) prebi(ja)ti, preživeti (preživljati), presta(ja)ti, (po)tratiti, zapraviti (zapravljati), porabiti (porabljati): interea tempus Ci., diem L., diem sermone Pl., teritur tempus L., omne aevum ferro (pod orožjem) teritur V., otium conviviis commissationibusque inter se terere L., qua spe Libycis teris otia terris? V., omnem teramus in his discendis rebus aetatem Ci., altera iam teritur (teče) bellis civilibus aetas H., terere ibi triennium frustra S. fr., tritum est quatriduum Amm.
e) uporabljati: operam teri frustra Amm. trud da je zastonj. — Adj. pt. pf. trītus 3

1. occ. oguljen, ponošen, obnošen, obrabljen: vestis, subucula H.; subst. trīta -ōrum, n ponošena (oguljena, obnošena, obrabljena) obleka: Mart.

2. metaf.
a) izvožen, uvožen, povožen, utrt: spatium (pot, tir) O., via Ci., iter tritum in Graeciam Ci. ustaljena (običajna, navadna) pot, via tritissima Sen. ph.
b) veliko (često, pogosto, mnogo) rabljen, v (splošni) rabi, obči, splošen, navaden, v navadi, običajen, ustaljen, obče (splošno) znan; (o besedah, izrazih) običajen, ustaljen, rabljen, starejše rekóven: tritior mos vetat Plin., tritum sermone proverbium Ci., H., faciamus hoc proverbium tritius Ci., quid in Graeco sermone tam tritum atque celebratum est? Ci.
c) vajen, izurjen, izkušen, spreten, vešč: tritas aures habere Ci., manus tritiores ad aedificandum Vitr.

Opomba: Pf. teruī (poleg trīvī): Ap. fr.; sinkop. pf. trīstī (= trīvistī): Cat.