Franja

conversation [-vɛrsasjɔ̃] féminin razgovor, pogovor; družabni pomenek; konverzacija

conversations secrètes, diplomatiques tajni, diplomatski pogovori
conversation internationale (téléphonie, télégraphie, télévision) mednarodni telefonski pogovor
conversation locale, urbaine krajeven (telefonski) pogovor
durée féminin de conversation trajanje (telefonskega) pogovora
avoir de la conversation (familier) imeti vedno kaj povedati; neprisiljeno, lahkotno govoriti
changer de conversation spremeniti, menjati témo pogovora, govoriti o čem drugem
entrer en conversation avec quelqu'un stopiti s kom v pogovor
il a fait les frais de la conversation samo o njem so govorili
lier conversation avec quelqu'un navezati pogovor s kom
la conversation commence à languir pogovor začne zastajati
la conversation tourne, roule sur pogovor se suče o

cruz (množina: -ces) ženski spol križ; razpelo; križec (odličje); trpljenje

cruz anclada sidrast križ
cruz anzolada (grboslovje) kljukast križ
cruz gamada svastika, kljukast križ
cruz griega grški križ
cruz latina latinski križ
la Cruz Roja Rdeči križ
caballero de la cruz križar, templjar; sanitejec
ensamblaje a cruz y escuadra kasetiranje (stropa)
clavar en cruz pribiti na križ
estar por esta cruz de Dios še nič ne jesti; zaman čakati
hacerle la cruz a alg. skušati se koga znebiti; varovati se koga
hacerse la cruz biti ves iz sebe
poner los dedos en cruz, hacer la cruz kazalec in palec desne roke prekrižati in poljubiti (prisega)
quedarse en cruz y en cuadro vse do zadnje pare izgubiti
tomar la cruz križ vzeti v roke (križar); stopiti v red
verse entre la cruz y el agua bendita biti v največji nevarnosti
a cruz o a pila na slepo
de(sde) la cruz a la fecha od začetka do konca, od glave do nog
en cruz križema, prekrižan
cruces f pl križanje (živali)
grandes cruces imenitna gospoda
andar con las cruces a cuestas biti z delom preobložen
marchar (andar) haciendo cruces negotovo iti (zlasti o pijancu)
quitar cruces de un pajar iskati šivanko v kupu slame; lotiti se nečesa zelo težavnega

čêlo (-a) n

1. anat. fronte; pren. faccia:
gubati, grbančiti čelo aggrottare, corrugare la fronte
nizko, visoko čelo fronte bassa, alta
voj. s čelom levo! front'a sinist!

2. (sprednji del skupine) testa; testata:
biti na čelu, postaviti, stopiti na čelo essere alla testa di, porsi alla testa di

3. (začetni del predmeta) fronte, prospetto (edificio), capo (tavola)

4. (manjša končna ploskev podolgovatega orodja) testa (martello, cuneo)

5. arhit. fronte (dell'edificio); mont. fronte (miniera)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
um. nadvratno čelo timpano
geogr. čelo ledenika fronte del ghiacciaio

čez par, par-dessus; dans, pendant, durant

iti v Ljubljano čez Kranj aller à Ljubljana par Kranj
čez njega sem zvedel je l'ai appris par son intermédiaire
skočiti čez ograjo sauter par-dessus la barrière
čez deset dni dans dix jours
čez teden pendant la semaine, toute la semaine durant
prehod čez reko passage moški spol de la rivière
most čez reko pont moški spol sur la rivière
čez reko plavati traverser la rivière à la nage
čez noč ostati passer la nuit
čez leto in dan dans une année
vsako nedeljo čez vse leto chaque dimanche pendant toute l' année
čez mero outre mesure
stopiti čez prag franchir le seuil
delo na čez travail moški spol à forfait

čokolada samostalnik
(prehrambeni izdelek) ▸ csokoládé, csokiPovezane iztočnice: bela čokolada, belgijska čokolada, jedilna čokolada, mlečna čokolada, temna čokolada, vroča čokolada, čokolada v prahu, švicarska čokolada

čoln samostalnik
1. (manjše plovilo) ▸ csónakPovezane iztočnice: torpedni čoln, patruljni čoln, rešilni čoln, gumijasti čoln, motorni čoln, napihljiv čoln, reševalni čoln, pomožni čoln, policijski čoln, dirkalni čoln, čoln na vesla, desantni čoln, tekmovalni čoln, ribiški čoln

2. tiskarstvo (tiskarski pripomoček) ▸ szedéshajó
S stavka v čolnu je naredil odtis za korekturo. ▸ A szedéshajóban lévő hasábról kefelenyomatot készített a korrektúrához.

danse [dɑ̃s] féminin ples; kólo; plesna glasba; familier plesni lokal; populaire, figuré (telesna) kazen, ukor

danse macabre, des morts mrtvaški ples
air masculin de danse plesna melodija
cours masculin de danse plesni tečaj
danse rituelle, guerrière, populaire, du ventre obredni, bojni, ljudski, trebušni ples
chaussons masculin pluriel de danse baletni čevlji
art masculin de la danse plesna umetnost
danse sur la corde ples na vrvi
danse de Saint-Guy Vidov ples
orchestre masculin de danse plesni orkester
salle féminin de danse plesna dvorana
(populaire) donner une danse à quelqu'un ukoriti, našeškati koga
entrer dans la danse pridružiti se plesu
entrer en danse stopiti v akcijo, udeležiti se česa
mener la danse (familier) voditi kolektivno akcijo, biti kolovodja
ouvrir la danse začeti ples

dare^*

A) v. tr. (pres. dò)

1. dati, dajati:
dare qcs. in regalo kaj podariti

2. izročiti, izročati; zaupati; naročiti, naročati:
dare qcs. in custodia a qcn. izročiti komu kaj v varstvo
dare un incarico zaupati funkcijo
darsi delle arie bahati se, delati se važnega
dare luogo a qcs. povzročiti kaj
dare carta bianca a qcn. pren. dati komu proste roke

3. pripisati, podeliti, podeljevati, dodeliti, dodeljevati; priskrbeti:
dare eccessiva importanza (a) pripisovati preveliko važnost
dare un posto (a) priskrbeti delovno mesto

4. izdati; obsoditi, obsojati:
dare un ordine izdati ukaz
dare due anni di carcere obsoditi na dve leti zapora

5. (somministrare, prescrivere) dajati, predpisati:
dare l'estrema unzione relig. dati poslednje olje
dare una medicina predpisati zdravilo

6. posvetiti, posvečati:
dare tutto se stesso agli studi ves se posvetiti študiju

7. dati; roditi, rojevati; povzročiti, povzročati:
dare frutti roditi
dare un forte calore izžarevati močno toploto
dare il vomito povzročiti bruhanje
dare un suono stridulo predirno krikniti

8. sporočiti, sporočati:
dare una buona, una cattiva notizia sporočiti dobro, slabo novico

9. prirediti, prirejati:
dare una festa prirediti zabavo
dare un concerto prirediti koncert

10. voščiti:
dare il benvenuto izreči dobrodošlico
dare il buon anno voščiti srečno novo leto

11.
dare a qcn. del cretino, della bestia koga ozmerjati z bedakom, z butcem

12.
dare consigli (consigliare) svetovati
dare occasione omogočiti
dare un grido zakričati
dare la vernice pobarvati
dare animo, coraggio ohrabriti
dare fuoco zažgati
dare il lucido pološčiti
dare grazia a (po)lepšati
dare un castigo kaznovati
dare la vita roditi
dare inizio začeti
dare fondo zasidrati se
darsi pace vdati se

13.
dare a frutto posojati na obresti
dare un lavoro a cottimo dati v delo na akord
dare a intendere, a bere natvesti kaj
dare qcs. da mangiare, da bere dati kaj jesti, piti
dare in moglie dati za ženo
dare in dono podariti
dare per scontato, per certo predvideti kaj, imeti kot gotovo

B) v. intr.

1.
dare del tu, del lei a qcn. tikati, vikati

2. gledati; vleči (na):
la finestra dà sulla piazza okno gleda na trg
un colore che dà nel verde barva, ki vleče na zeleno

3. zadeti (ob), zaleteti se (v):
dare nel muro zadeti ob zid

4. bruhniti:
dare in pianto bruhniti v jok

5.
dare nel segno pren. zadeti v črno
dare alla testa stopiti, zlesti v glavo
dare di testa znoreti
dare ai nervi, sui nervi iti na živce
dare nell'occhio bosti v oči
dare contro qcn. koga napasti, komu oporekati

C) ➞ darsi v. rifl. (pres. mi dò)

1. posvetiti, posvečati se:
darsi allo sport posvetiti se športu
darsi d'attorno rovariti
darsi al gioco vdajati se igralski strasti
darsi a Dio posvetiti se Bogu, zaobljubiti se
darsi prigioniero vdati se
darsi per vinto vdati se (tudi pren.);
darsi alla macchia skriti se, zabrisati vsako sled za sabo; iti v ilegalo

2. začeti, začenjati:
darsi a correre steči, začeti teči

Č) v. intr. impers. zgoditi se:
può darsi morda, morebiti

D) m ekon. debet:
il dare e l'avere debet in kredit, v breme in v dobro

dàska ž, tož. dȁsku, mn.: dȁske, rod. dasákā
1. deska: obložiti nešto -ama; daska za crtanje risalna deska; kuhinjska, šahovska daska; školska, crna daska šolska tabla; odskočna daska = trampolin odskočna deska; čamova daska hojeva, jelova deska, pren. grob: s njom sam mislio i leći na čamovu -u
2. mn. -e gledališki oder: čitav život provela je na -ama
3. ekspr. snha ženska: daska bez prsiju i kukova spredaj dila, zadaj ploh
4. nagaziti na trulu -u stopiti na trhlo desko; nema četvrte -e u glavi eno kolesce se mu narobe vrti; daska za glačanje deska za likanje

dazustellen postaviti zraven; sich dazustellen stopiti zraven, pristopiti

dazwischenstellen: sich dazwischenstellen vmešavati se, stopiti vmes

dejávnost actividad f ; acción f

področje dejavnosti esfera f de actividades
spraviti v dejavnost poner en acción (ali en actividad), (stroj) hacer funcionar, poner en marcha
stopiti v dejavnost entrar en actividad

desbordar razliti se

desbordarse čez bregove stopiti

descendre* [dɛsɑ̃drə] verbe intransitif iti dol, peljati se dol; sestopiti; teči nizdol; izstopiti; iti proti jugu; zniževati se, spuščati se, (po)nižati se, (u)padati; chimie usesti se; juridique iti na lice mesta; aéronautique spustiti se na zemljo, pristati; izvirati od; verbe transitif (pri)nesti dol, vzeti dol, spustiti dol, sneti, peljati dol; podreti na tla; marine pluti po vodi nizdol; musique popustiti (strune); familier odstaviti; familier sestreliti, zbiti (na tla)

descendre d'un arbre splezati z drevesa
le baromètre, le thermomètre descend barometer, termometer pada
descendre de cheval razjahati
descendre dans sa conscience izprašati si vest
descendre dans le détail iti v podrobnosti
descendre un escalier iti po stopnicah navzdol
descendre quelqu'un en flammes (figuré) ostro napasti koga
descendre la garde (militaire) zamenjati se na straži, familier umreti
l'homme descend du singe človek izhaja iz opice
descendre à l'hôtel, dans une auberge, chez des amis (na potovanju) nastaniti se v hotelu, v gostilni, pri prijateljih
descendre en latitude (marine) bližati se ekvatorju
descendre en parachute spustiti se na zemljo s padalom
les prix descendent cene padajo
descendre dans la rue iti na ulico, figuré iti demonstrirat
descendre la scène stopiti v ospredje odra
descendre en soi-même vase iti
la police est descendue dans cet hôtel policija je izvršila preiskavo, racijo v tem hotelu
descendre à terre iti na kopno, izkrcati se
descendre d'un ton peti, igrati en ton niže
descendre en ville iti proti mestu
descendre de voiture izstopiti iz avtomobila, z voza
la nuit descend noč se spušča na zemljo
descendre une valise du grenier au rez-de-chaussée prinesti kovček s podstrešja v pritličje
descendez un peu le tableau! spustite tablo malo niže!
j'ai descendu précipitamment les deux étages naglo sem stekel navzdol po stopnicah dveh nadstropij
les gangsters ont descendu trois policiers gangsterji so (s strelnim orožjem) ubili tri policiste
notre chasse a descendu un avion ennemi (militaire) naši lovci so sestrelili sovražnikovo letalo

dēvinciō -īre -vinxī -vinctum

1. popolnoma obvezati, privezati, trdno (z)vezati, oviti: servum, aliquem ad taurum Pl., devinctus fasciis Ci., opercula plumbo d. L. pritrditi, devinctus tempora lauro Tib., d. leonem Plin., manibus pedibusque devinctis Plin., colla d. catenis Sil.

2. pren.
a) tesno (z)vezati, v (tesno) zvezo spraviti (spravljati): illud vinculum, quod primum homines inter se rei publicae societate devinxit Ci., sanguinis coniunctio benevolentiā devincit homines et caritate Ci., se affinitate cum aliquo d. Ci. v svaštvo s kom stopiti.
b) occ. α) koga v spone da(ja)ti, vezati; koga nase (na)vezati, k sebi prikleniti, pridobiti si, nakloniti si, vdanega narediti si: animus ubi semel se cupiditate devinxit malā Ter., uxoris misericordiā devinctus, consuetudine coniugio liberali devinctus Ter., se vino d. Pl. hudo upijaniti se, prim.: animus ebrietate devinctus Sen. ph., cum suavi devinxit sopore somnus Lucr., aeterno devinctus amore V., studiis, quibus uterque nostrum devinctus est Ci. ep., quo quisque fere studio devinctus adhaeret Lucr., studio a prima aetate devinctum fuisse Fr., metri necessitate devincti Plin. iun.; devincire aliquem donis beneficiisque, multos liberalitate N., omnes omnium gentium partes tribus triumphis Ci., urbem praesidiis Ci. v vdanosti (pokorščini) obdržati, tribūs largitione devinctas habere Ci., d. filium suis copiis Ci. (o ženski), animos eorum, qui audiant, voluptate (z milim govorom) Ci. β) koga (nravno) vezati, obvez(ov)ati, komu dolžnost naložiti (nalagati): istoc me facto tibi devinxti (sinkop. = devinxisti) Pl., d. aliquem beneficio Ter., aliquem iureiurando Ci., d. se scelere Ci., se mala cupiditate Ci. zaplesti se, eius religione devinctus Ci., hunc … Cn. Pompeius omni cautione, foedere, exsecratione devinxerat nihil in tribunatu contra me esse facturum Ci., pignore animos centurionum devinxit C. — Od tod adj. pt. pf. dēvinctus 3 (z dat.) obvezan, vdan: altera (Hispania) maximis beneficiis Pompeio devincta C., devinctus studiis Ci., neque quīs (= quibus, sc. animis) me sit devinctior alter H., reputantes hebetem Claudium et uxori devinctum T., devinctus Domitiae nuptiis Suet.
c) ret. (v govoru) na kratko povze(ma)ti: verba comprehensione Ci., una complexione Ci.

dialog samostalnik
1. neštevno (med nasprotnima stranema) ▸ párbeszéd, dialógus
2. (pogovor med osebama) ▸ párbeszéd, dialógusFilm je poln duhovitih dialogov in sproščenih trenutkov. ▸ A film tele van szellemes párbeszédekkel és laza pillanatokkal.
Ustni preizkus bo dialog med učiteljem in učencem. ▸ kontrastivno zanimivo A szóbeli vizsga a tanár és a diák között folytatott párbeszéd formájában zajlik.

Dienst, der, (-/e/s, -e) služba; služenje; (Hilfe, Unterstützung) usluga, storitev; Baukunst, Architektur služnik; historische Bedeutung, Geschichte breme; in jemandes Dienst treten stopiti v službo pri; in jemandes Dienst stehen biti v službi pri; im Dienst einer Sache stehen služiti (čemu); seines Dienstes entheben odstaviti; im Dienst sein biti v službi; Dienst haben imeti službo; seinen Dienst antreten nastopiti službo; seinen Dienst tun ein Gerät: služiti; gute Dienste leisten dobro služiti; seinen Dienst versehen služiti; in Dienst stellen dati v promet; außer Dienst stellen vzeti iz prometa, ein Schiff: [Schiffahrt] Schifffahrt razpremiti; außer Dienst v pokoju; einen (guten/schlechten) Dienst erweisen narediti (dobro/slabo) uslugo; vom Dienst dežurni (Chef vom Dienst dežurni urednik, Offizier vom Dienst dežurni oficir) ; zu Diensten na uslugo

digitus -ī, n (iz dicitus)

1. „kazalec“, od tod vsak prst na roki: d. pollex C. palec, d. index H. = d. salutaris Suet. = d. gustator Hier. kazalec, d. medius Q. = d. mediānus Veg. = d. infamis Pers. ali d. impudicus (ker spominja na moški spolni ud) Mart., Isid. sredinec, d. medicus Marc., Isid. = d. anularis (ker so na njem nosili zlat prstan) Isid. = d. minimo proximus ali minimo vicinus ali d. medicinalis Macr. prstanec, d. minimus Gell. = d. auricularis (ker se z njim trebi uho) Isid. = brevissimus dextrae manus d. Macr. mezinec, concrepare digitis Pl., Ci. ali digitos Petr. (gl. concrepō), digitorum percussio Ci., istum de digitis anulos abstulisse Ci., digitos comprimere pugnumque facere in naspr. digitos diducere ali extendere Ci., comprimere digitos utrimque Cels., digito liceri Ci. z dvignjenim prstom, digitum tollere Ci. prst dvigniti (pri dražbi, glasovanju), pa tudi kot znamenje, da se gladiator preda (in prosi milosti pri občinstvu): Mart., Sid., pugnare ad digitum Q. dokler eden od borilcev ne dvigne prsta v znamenje vdaje; digitum exserere Q. prst iztegniti, toda (pren.): digitum exsere, peccas Pers. = digito sublato ostende victum te esse a vitiis; digitum intendere ad aliquid Ci. s prstom kazati na kaj; aliquid digito monstrare ali demonstrare (gl. dēmonstrō), v pass.: monstror digito praetereuntium H. mimoidoči s prstom za menoj kažejo (ker sem slaven) H., tako tudi: pulchrum est digito monstrari et dicier „hic est“ Pers., quos saepius vulgus quoque imperitum et tunicatus hic populus transeuntes nomine vocat et digito demonstrat? T., vos cunctorum digiti notabant Hier.; computare digitis Pl., Plin. iun. na prste naštevati, preračunavati = numerare per digitos O. ali digitis Suet., si tuos digitos novi Ci. ep. tvojo veščino računanja, venire ad digitos Plin., digitis nutuque loqui O. z znamenji sporazumevati se, nil opus est digitis, per quos arcana loquaris O., postquam fuerant digiti cum voce locuti Tib. ko so prsti nehali brenkati ob petju, ad digiti sonum Tib. k brenkanju, tibia … digitis pulsata canentum Lucr., aliquid digito attingere Porcius Licinus ap. Gell. le lahno dotakniti se, caput scalpere digito uno Asin. Poll. fr., Sen. ph., Iuv., Amm. le z enim prstom čohljati se po glavi (da se pričeska ne pokvari), ardenti lucernae digitum admovere Val. Max., videsne, ut cinaedus orbem digito temperat? Suet. (Augustus 68) kako … izvablja ubrane glasove ali (kakor je občinstvo razumelo ta verz) kako … z enim prstom obvlada svet, digitorum nervos incīdere Lamp. Preg.: si scis tute, quot habeas digitos in manu Pl. = če vsaj količkaj veš; in digitis hodie percoquam quod ceperit Pl. = zdi se mi nemogoče; quā … digitum proferat non habet Ci. ne ve, kako bi le prst premaknila = le najmanjše dosegla; ne digitum quidem alicuius rei causā porrigere (= οὐδὲ δάκτυλον προτεῖναι χάριν τινός) Ci. niti s prstom ganiti = prav malo prizadevati si; aliquem uno digito attingere Pl., Ter. le z enim prstom (= le malce) dotakniti se koga, tako tudi samo digito aliquem attingere Ci. ali digito aliquem contingere Ca. ap. Gell., aliquem vel digito ali digito tenus contingere Ap. in aliquem digito tangere Pl.; audivi, … qui primoribus labris gustassent genus hoc vitae et extremis, ut dicitur, digitis attigissent, emersisse aliquando Ci. = ki so se le površno ukvarjali s … , digito se caelum attigisse putat Ci. ep. = misli, da je v devetih nebesih, presrečen je; tamquam digitos auctores omnes novisse Iuv. natančno poznati; colere summis digitis Lact. = s konci prstov dotikaje častiti.

2. prst na nogi, nožni prst: Lucr., Petr., Suet., digiti pedum O., digitis insistere O. ali digitis erigi Q. na prste stopiti, insistere summis digitis Cels., Sen. ph. stopiti na konice prstov, constitit in digitos arrectus V., digitos pedum detundere ad lapides Ap.; (o živalskih prstih): Luc. ap. Non., Col., Plin.; ptičji krempeljc, krempeljček: Varr. idr.; rakove klešče: ut in litore cancri digitis primoribus stare Varr. ap. Non.; pajkove nožice: digiti exiles O.; pren. v pl. mali odrastki vej, vejice: Plin.

3. kot merska enota prst, palec = šestnajstina rimskega čevlja (pes), približno 2 cm: Front., digitum pollicem latus Ca. palec širok, d. transversus Ca. poprečni prst; digiti primores prednji deli, konci prstov, npr.: late digitos primores quattuor, alte digitos primores tres Ca.; quattuor patens digitos C.; preg.: si … ex isto loco digitum transvorsum (= transversum) aut unguem latum excesseris Pl., ab hac (regulā) mihi non licet transversum, ut aiunt, digitum discedere Ci. niti za prst odstopiti, neque ab argento digitum discedere Ci., mihi certum est ab honestissima sententia digitum nusquam (sc. discedere) Ci. ep., digitis a morte remotus quattuor aut septem Iuv.

4. kot nom. propr. Digitī Idaeī (Δάκτυλοι Ἰδαῖοι) Idajski Digiti, Kibelini svečeniki (gl. dactylus): Ci., Arn.

Opomba: Sinkop. obl. dictus -ī, m: Luc., Varr. ap. Non.; sinkop. gen. pl. digitûm: Varr. ap. Char.

diplomatie [-si] féminin diplomacija; figuré spretnost, zvijačnost, previdnost

se destiner à la diplomatie posvetiti se diplomaciji
entrer dans la diplomatie stopiti v diplomatsko službo

discēdō -ere -cēssī -cēssum

I.

1. narazen iti, raziti se, razhajati se, ločiti se: Sis. ap. Non., Suet., senatus perturbatus discedit Ci., longe inter se discesserunt N., cum … diversi (na razne strani) discessissent N., ita populus ludibrio habitus discessit S., in duas partīs discedunt Numidae S., cum discedere populum iussissent tribuni L., discedunt in partes T., contionem … discedere in manipulos iubet T., in cornua d. Cu.; (o stvareh): nebula ac fumus … discedit in auras Lucr., discedit terra, caelum Ci. se odpre, toda: medium video discedere caelum V. da se oblaki pretrgavajo; discessit vomere sulcus Lucan., vident discedere montes Val. Fl.; brezos.: disceditur Ci. razidejo (ločijo) se; pren.
a) gram. in log. razhajati se = (raz)deliti se: ab uno capite in duo obliquos casus Varr., divisio, quae in tres partes discedit Q., proposita in duo genera discedunt Q.
b) politično cepiti se, razcepiti (razcepljati) se: omnis Italia animis discedit S. fr.

2. occ.
a) razkropiti se: qui (adversarii) si discessissent, maiore cum labore … bellum confecturum, cum singulos consectari cogeretur N. Kam? in silvas, ex fuga in civitates C., domos suas N.
b) (pri glasovanju v senatu) raziti (razhajati) se (pri glasovanju so senatorji vedno stopili vsak do svojega svetovalca), od tod: in aliquam sententiam d. L. h kakemu mnenju pristopiti, glasovati za … , prim.: quo (= ad quod SC) numquam ante discessum est Ci. ki se prej nikdar ni storil; naspr.: in alia omnia discedere Ci. k nasprotnemu mnenju pristopiti, povsem nasprotnega mnenja biti.

II.

1. oditi, odhajati, oddaljiti (oddaljevati) se, koga zapustiti (zapuščati); abs.: discedens ita locutus est Ci., tyrannus non discedebat longius Ci.; s sup.: cubitum d. Ci. Od kod? ab hero Pl., ab armis C. odložiti orožje, a signis C. iz bojne vrste stopiti, a Caesare C., a foribus non d. N., d. de convivio, de foro, e Gallia, e curia Ci., Capuā Ci., finibus, templo, e patria O., e medio Suet. skriti se; brezos.: a contione disceditur C. Pren. (sovražno) od koga ločiti se, odpasti, koga zapustiti, komu izneveriti se: uxor a Dolabella discessit Caelius in Ci. ep., d. a duce L., ab eo (duce) C., ab amicis Ci., numquam ab eo discessit N. nikdar ga ni zapustil; (o neživih subj.): quartana ab aliquo discedit Ci. mine, quae a te non discedit, audacia Ci., calx ab arena discedit Vitr. odstopi, squamae ex summa cute discedunt Cels. se odločijo. Redko s smerjo: tu in cubiculum discessisti Ci., d. ex castris domum C., ad urbem V., Capreas T.

2. occ. (voj.)
a) odkorakati, odmarširati, odriniti, odmakniti (odmikati) se, vzdigniti se: exercitus discessit a Tarracone C., d. a Brundisio, a Gergovia, ab Rheno, ex hibernis C., a bello atque ab hostibus C. odmakniti se z bojišča in od sovražnikov, infecta re C., infectis rebus N., ab Artemisio N.
b) (iz boja) oditi, kot zmagovalec ali premaganec iziti: superior (victor) discedit C., cum superior proelio (iz boja) discessisset N., postquam victor … discessit ab hoste H., sine detrimento d. C., quod … ab adulescentulo Caesare victus discesserat S. ker je bil podlegel … , graviter vulneratus discedit S.; d. pari proelio N. ali aequo proelio C. ali aequa manu S. ali aequo Marte L. raziti se ob neodločeni bitki; (o boju pred sodniki): superiorem d. Ci. ostati zmagovalec = dobiti pravdo, inferiorem d. Ci. izgubiti pravdo, patimini matrem victam discedere? Ci., hos pateris impune discedere? Ci., si … tanta iniuria impunita discesserit Ci. če se izmuzne … , liberatum discedere Ci., N. oproščen biti, consulum iudicio discessit probatus Ci. odstopil je ob odobravanju konzulov, d. cum gloria Ci. ep., a iudicio capitis maximā discessit gloriā N. jo je unesel; z adv.: d. non male Pl., pulchre et probe Ter. prav lepo in dobro opraviti, turpissime d. Ci. sramotno pobrati se (morati).

3. pren.
a) ločiti se = (iz)giniti, (pre)miniti: sol discedens H. zahajajoče, discessit sol Ambr., lux tarde discedere visa O., d. a vita Col. ali ex vita tamquam ex hospitio Ci. ali (v pozni lat.) samo discedere Min., Amm. ločiti se od tega sveta, preminiti, numquam ex animo meo discedit illius viri memoria Ci., hostibus spes potiundi oppidi discessit C.
b) od česa odstopiti (odstopati), s čim (od)nehati, česa ogibati se, čemu izneveriti se, kaj pustiti, (p)opustiti: d. a sua sententia C. odstopiti od svojega mnenja, ab officio, ab opere, ab oppugnatione castrorum C., a consuetudine, a voluptate, a fide et iustitia Ci., a constantia atque a mente atque a se discessit Ci. izgubil je stanovitnost in pamet in samega sebe, d. a contactu T.
c) occ. α) (o govorniku) oddaljiti se = od predmeta odstopiti, zaiti, skreniti: d. a re Ci. β) koga, kaj neupoštevati, izvzeti: quom ab hoc discessistis Ci., cum a vobis discesserim Ci. ep. izvzemši vas, a fraterno amore discessi Ci. ep.

Opomba: Sinkopirani pf. discēstī (= discessisti): Pl. Pt. pf. custodibus discessis: Caelius Antip. ap. Prisc.