Franja

δεινός 3 kogar se je treba bati 1. a) častitljiv, vzvišen, spoštovan; b) strašen, grozen, grozovit, (na)gnusen, nevaren, δεινόν ἐστιν prehudo je, preveč je; τὸ δεινόν strah, groza, nezgoda, nesreča, nevarnost, sila; δεινὸν γίγνεται, μή nevarnost preti, bati se je, da; οὐ δεινόν ἐστι, μή ni se bati, da; οὐδὲν δεινοὶ ἔσονται, μὴ βοηθέωσιν ni se treba bati, da ne bi pomagali; δεινὸν ποιοῦμαί τι zamerim, jezim se, čudim se; δεινὸν ἡγοῦμαί τι smatram za nesrečo; δεινόν τι πάσχω trpim kaj strašnega. 2. izreden, čudovit a) silen, mogočen, izvrsten, δεινόν τι κάλλος čudovita lepota; δεινότατος σαυτοῦ ἦσθα samega sebe si daleč prekosil; b) spreten, vešč, sposoben z inf., χρῆσθαι, δεινὸς λέγειν spreten govornik, δεινός τι v čem; c) nezaslišan, strahovit. – adv. δεινῶς strašno, zelo, izredno, δεινῶς φέρω = aegre fero, težko prenašam, ἔχω sem v groznih razmerah.

δεκτικός 3 sposoben, pripraven za sprejem τινός.

δεξιός 3 [Et. iz dek'si-, lat. dexter, slov. desen] 1. desni, na desni roki, strani, na desnem krilu (vojske); ὅπλα NT napadno orožje; τὸ δεξιὸν (κέρας) desno krilo, ἐπὶ δεξιά na desno, δεξιόφιν na desni, ἐκ δεξιῶν na desni NT; ὑπὲρ δεξιῶν na desno nad seboj. – ἡ δεξιά (sc. χείρ) desnica; dogovor (pri katerem si stranki sežeta v roke), obljuba, pogodba; ἐκ δεξιᾶς z desne strani, ἐν δεξιᾷ na desni strani; δεξιὰν διδόναι dati roko (desnico) na kaj; δεξιὰν δοῦναι καὶ λαβεῖν dati in sprejeti obljubo (besedo), zavezati se. 2. srečen, ugoden (o ptičjem letu). 3. vešč, sposoben, spreten, moder.

δημηγορικός 3 1. za ljudskega (javnega) govornika sposoben, spreten. 2. namenjen za govor pred narodom.

διᾱκονικός 3 za službo sposoben, postrežljiv, marljiv.

διαλεκτικός 3 (δια-λέγομαι) sposoben za razgovarjanje, izurjen, spreten v prerekanju, dialektičen, ἡ διαλεκτική(sc. τέχνη) dialektika.

δίκαιος 3 in 2 (δίκη) pravičen 1. o osebah: pošten, pravičen, vesten, plemenit, omikan, vljuden, dober, pobožen, sposoben, pravi, pripraven λογιστής, izvežban. 2. o stvareh: a) pravi, zakonit, pravično pridobljen πλοῦτος, pristojen, primeren χάρις, zaslužen, prikladen; rabljiv, pripraven ἅρμα; b) o polju: rodoviten, ploden; c) pri števnikih: ravno ὀργυιαὶ ἑκατόν ravno 100. 3. a) δίκαιός εἰμι imam pravico, upravičen sem, zaslužim po pravici, dolžnost mi je, moram, prav je, spodobi se da z inf.; b) δίκαιον ἦν prav, pravično bi bilo. 4. subst. τὸ δίκαιον in pl. pravičnost, pravica, pravni vzrok; ἐκ τοῦ δικαίου pravično, παρὰ τὸ δίκαιον proti pravici, krivično, δίκαια λέγω govorim (resnico), kar je prav, imam prav, δίκαια πράττω ravnam prav, λαμβάνω dobim, kar mi pristoja, δίκαια ἀποτελέω plačam, kar je prav. – adv. δικαίως prav, kakor se spodobi, pravično, zares, po pravici.

δόκιμος 2 (δοκέω) 1. (pre)izkušen, sprejemljiv, sposoben, zanesljiv. 2. glasovit, imeniten, ugleden, spoštovan, veljaven; δόκιμός εἰμι sem na dobrem glasu. 3. prijeten.

δυνατός 3 (adi. verb. od δύναμαι) 1. act. zmožen a) močan, krepak, čvrst, jak, τινί na (v) čem, δυνατὸς γίγνομαι, εἰμί morem; b) sposoben, spreten, pripraven, vešč, izveden z inf.; c) mogočen, vpliven, ugleden, plemenit; οἱ δυνατοί boljarji, plemenitniki, lat. optimates; χρήμασιν δυνατός premožen. 2. pass. mogoč, močen, δυνατόν ἐστι z inf. ali aee. c. inf., εἰς, κατὰ τὸ δυνατόν, ἐκ τῶν δυνατῶν, ἀπὸ τοῦ δυνατοῦ po možnosti, po močeh; ὡς (ᾗ, ὅσον) δυνατόν s sup. kolikor je mogoče, kar; ὁδὸς δυνατὴ πορεύεσθαι hoden, zložen. – τὸ δυνατόν možnost, moč, τὰ δυνατά kar je mogoče, kar se da izvršiti. – adv. δυνατῶς zelo, močno, δυνατῶς ἔχει možno, mogoče je, sme se.

ἐθέλω, θέλω [Et. kor. gwhel, slov. žel-eti. – Obl. impf. ἤθελον in ἔθελον, fut. ἐθελήσω, θελήσω, aor. ἠθέλησα, (ἐθ.), pf. ἠθέληκα; ep. praes. cj. ἐθέλωμι, -ῃσθα, -ῃσι; impf. iter. ἐθέλεσκον]. 1. o osebah: sem voljen, pripravljen, odločen; hočem, τί σοι θέλεις εἰκάθω v čem hočeš, da ti odjenjam, v čem naj ti odjenjam; želim, hrepenim, nameravam; οὐκ ἐθέλω ni me volja, ne maram, branim se, upiram se; ne upam si, μὴ ἔθελε ne drzni se; ἐθέλων sam od sebe, voljen, rad; οὐκ ἐθέλων nerad, zoper voljo; ὁ ἐθέλων kdor si bodi, vsak. 2. o stvareh: a) sem sposoben, zmožen; b) imam navado, οὐκ ἐθέλει γίγνεσθαι noče se zgoditi, navadno se ne zgodi, τί ἐθέλει τὸ ἔπος kaj pomenja ta beseda; c) maram (= μέλλω).

εἰσαγώγιμος 2 (εἰσ-άγω) uveden, doveden, sposoben za sodnijsko razpravo, dopusten δίκη; τὰ εἰσαγώγιμα uvozno blago.

ἐμ-μελής 2 (μέλος), adv. -ῶς, -έως 1. skladen, ubran, blagoglasen, primeren, umeten. 2. vešč, sposoben, dovtipen, bistroumen.

ἐξεργαστικός 3 sposoben, zmožen, da kaj izvrši τινός.

ἐξεταστικός 3 sposoben, spreten v preiskovanju.

ἐπι-εικής 2 (εἰκός) 1. o stvareh: primeren, prikladen, pristojen, spodoben, pravičen ἀμοιβή, λόγος, ἐπιεικέστερα λέγω govorim primerneje, utemeljen πρόφασις, ugoden, sprejemljiv ὁμολογία; τὸ ἐπιεικές pravičnost, krotkost, blago mišljenje NT, ἡ ἐπιεικεστάτη ὁδός najbolj verjetna razlaga; ὡς ἐπιεικές kakor se spodobi, οἷ' ἐπιεικὲς ἔργ' ἔμεν ἀθανάτων kakršna morajo biti; ὅν(sc. μῦθον) κ' ἐπιεικὲς ἀκούειν kar je dovoljeno slišati; πρὸς τὸ ἐπιεικές blagohotno, prizanesljivo. 2. o osebah: sposoben, vrl, obziren, pravičen, razumen, dobrohoten, blag. – adv. ἐπιεικῶς in -κέως dostojno, primerno λέγω, zadostno, dovolj, zelo, precej παραπλησία, približno, takorekoč, seveda.

ἐπι-καίριος 2 (καιρός) na pravem kraju, o pravem času: a) prikladen, sposoben, spreten, vrl; οἱ ἐπικαίριοι najsposobnejši, odličnjaki, boljari, veljaki, višji častniki; b) potreben, οἱ θεραπεύεσθαι ἐπικαίριοι katere je treba ozdraviti; c) važen.

ἐπί-καιρος 2 (καιρός) ki ugodno leži, prikladen, sposoben, koristen, ugoden, primeren.

ἐπιμέλεια, ἡ (ἐπιμελής) 1. skrb, skrbnost, pozornost, pazljivost περί τινος, τινός, ἔργων previdno ravnanje, ἐπιμέλεια ἔνι τινί nekdo je sposoben, skrbeti za kaj, ἐπιμέλειαν ποιοῦμαι, ἔχω (περί) τινος skrbim za kaj, mislim na kaj, οὐδεμίαν ἐπιμέλειαν ποιοῦμαί τινος popolnoma zanemarjam; ἐπιμέλεια αὐτῶν ἔσται skrbeli (brigali se) bodo za nje; ἐπιμελείᾳ, κατ' ἐπιμέλειαν skrbno, premišljeno, nalašč; posebno: a) vnema, prizadevanje, vežbanje, vaja ἀρετῆς, ταύτης ἐπιμελείας οὔσης περὶ ἀρετῆς ker si toliko prizadevajo za čednost; b) vzgoja, izobrazba τῆς ψυχῆς, znanje, umetnost διδάσκω; c) spoštovanje, pozornost, pazljivost φίλων; ἐπιμελείας τυγχάνω dam si postreči NT, ὑπό τινος spominja se me kdo po smrti. 2. oskrbovanje, uprava, ἡ κατὰ γῆν nadvlada (hegemonija) na suhem.

ἐπιτήδειος 3 in 2, ion. -εος 2 (ἐπιτηδές) 1. a) pripraven, sposoben, primeren, zmožen, spreten, ugoden, udoben, koristen, ἱερά ugoden, τινί, εἰς, πρός τι, z inf. χωρίον ἐνιππεύειν ἐπιτηδεώτατον zelo pripraven za konjištvo; παῖς τῷ πατρὶ ἐπιτήδειος ki je po očetovi volji, ἐνθαῦτα ὑμῖν ἐπιτήδεον οἰκέειν koristno je za nas, tukaj stanovati; b) ki kaj zasluži, vreden, τὸν ἐπιτήδειον ἔπαιεν ki je zaslužil (sc. παίεσθαι), ἐπιτήδειος εἶ ἐνδυστυχῆσαι zaslužiš zaradi imena, da si nesrečen, ἐπιτήδειος τοῦτο παθεῖν; c) potreben, τὰ ἐπιτήδεια potrebščine, živež, živila. 2. pripravljen, naklonjen, voljan, vdan; subst. ὁ prijatelj, pristaš, učenec, rojak. – adv. -είως, ion. -έως.

εὐ-φυής 2 (φύομαι) [sup. εὐφυέστατος, adv. -ῶς] 1. lepolik, lepe rasti, brhek, brhke rasti, lep. 2. nadarjen, razumen, spreten, sposoben, ugoden, pripraven, dovtipen, bistroumen, τὸ εὐφυὴς εἶναι prirojena nadarjenost.