Franja

stvarn|i (-a, -o) Sach- (spomin das Sachgedächtnis, argument das Sachargument, kapital das Sachkapital, katalog der Sachkatalog, pojem der Sachbegriff, stroški množina der Sachaufwand, vložek die Sacheinlage, diskusija die Sachdiskussion, izjava die Sachaussage, procesna legitimacija die Sachbefugnis, vrednost der Sachwert, kazalo das Sachverzeichnis, das Sachregister, der Sachindex)
stvarno kritje dingliche Sicherheit
stvarno pravo Sachenrecht
| ➞ → dejanski

sub-eō -īre -iī (redko -īvī: O., Stat., Ap.) -itum (sub in īre)

I.

1. pod kaj, v kaj iti, priti (prihajati), stopiti (stopati), (z)lesti, (pod)huliti se, prihuliti se, (s)ključiti se, pritajiti (pritajevati) se, skloniti (sklanjati) se, stisniti (stiskati) se, pogrezniti (pogrezati) se, potopiti (potapljati) se ipd.; prvotno intr.; s praep.: cum luna sub (pod = spodaj pred) orbem solis subisset L., subit oras hasta per imas fulgentis clipei V. se zadre spodaj ščitu skozi rob; z dat.: subtemen, quod subit stamini Varr., subeunt luco V., columba … dumis subit Sil.; z abl.: subit uno tegmine Stat.; potem trans.: Auct. b. Alx., Auct. b. Hisp., Val. Max., subire tectum C., tecta O., Q., regis penates, latebras O., telluris operta V., si moriar, subeam pacatius arvum (pod … zemljo = v grob) V., subire virgulta Cu. zlesti pod … , aquam Cu. ali aquas, paludem O. pogrezniti se v … , Aeneae subiit mucronem V. je tekel pod meč, se je izpostavil meču; pesn. abs.: ille astu subit V. se zvijačno skloni.

2. metaf.
a) priti (prihajati) pod koga ali kaj, priti (prihajati) pod oblast koga; s praep.: clarum subit Alba Latinum V.; z acc.: omnes sententiae verbaque omnia sub acumen stili subeant Ci.
b) abs. umakniti (umikati) se, odstopiti (odstopati): venae incipiente febre subeunt et quiescunt Cels. se kažejo manj razdražene.

3. occ.
a) stopiti (stopati) pod kako breme, breme nase vzeti (jemati), zade(va)ti si kako breme (na rame, na hrbet), dvigniti (dvigovati, dvigati), vzdigniti (vzdigati, vzdigovati) kako breme; intr. z dat.: pars ingenti subiere feretro V.; pesn. abs.: aura, subito O. vzdigni me, nesi me, cervici imponere nostro: ipse subibo umeris V. sam se hočem skloniti in te nesti; trans.: vix illud (sc. saxum) lecti bis sex cervice subirent V., asellus, cum gravius dorso subiit onus H., cum … leones iugum subeant Plin. se dajo vpreči; pesn.: iuncti currum (sinekdoha za iugum) subiere leones V. vprežena sta leva vlekla voz.
b) (v obscenem pomenu) nase vzeti (jemati), stopiti pod; z dat.: liquido deo Pr.; z acc.: iuvenes Iuv.
c) metaf. nase vzeti (jemati), spreje(ma)ti, podvze(ma)ti, (pre)trpeti, pretrpe(va)ti, presta(ja)ti kaj, podvreči se, izpostaviti (izpostavljati) se čemu, poda(ja)ti se v kaj, ne braniti se česa, nakopa(va)ti si kaj: iugum imperii rigida cervice Cu., onus civitatis L., onus subire et perferre (naspr. horrere) H., subire tantum oneris Plin. iun., omnia tela undique intenta in patriam Ci., verbera saeva O., maiora verbera H., contumeliarum verbera Ci., nives V. tempestatem C., maximas rei publicae tempestates Ci., parem cum ceteris fortunae condicionem Ci., quemcumque fors tulerit casum Ci. ep., subitum casum C., vim atque iniuriam, inimicitias, pericula, periculum aut invidiam, eius orationis invidiam, aliquid invidiae aut criminis, libidinum contumelias turpitudinesque, summae crudelitatis famam, iudicium multitudinis imperitae, offensionem, dolorem, labores Ci., odium Ci. ep., dupli poenam Ci., poenam legis N. zapasti kazni, poenam exilii Plin. iun., multa sunt molesta, quae subimus Ci., subeundus usus omnium Ci. treba je vse dejansko (praktično) izkusiti (nekateri berejo subeundus visus hominum treba je ljudem stopiti pred oči), subire necessariam deditionem C. na silo (pod prisilo) se predati, condicionem C., condiciones T., crimen C. nakopati si, iudicium L. podvreči se sodni odločbi (odločitvi, razsodbi), proelium L., subeunda dimicatio (sc. capitis) totiens, quot coniurati superessent L., subire peregrinos ritus Cu. oprije(ma)ti se (česa), offensas, simultates, molem curae Plin. iun., duo pariter incommoda Q., auspicum verba T., mortem Lact., procellarum incerta subeuntur Aug.; z inf. podvze(ma)ti = poskusiti (poskušati): adversaque tela subisti pellere Stat., subire clavum totamque torquere carinam Cl. —

II.

1. kam od spodaj navzgor iti, hoditi, priti, od spodaj kvišku stopiti (stopati); abs.: (sc. hostes) ex inferiore loco subeuntes C. navzgor se pomikajoči, ingentia saxa in subeuntes provolvere Cu., subeuntia nubila O. vzhajajoči, Euphrate subire eos posse Cu., ut quae (sc. imbrium aqua) subire potuerit Plin. vzdigniti se; pren. o rastl. ipd. pognati (poganjati) kvišku, (z)rasti, (v)zrasti: ne subeant herbae V., subit aspera silva V., altera barba subit Mart.; redko in le pesn. z dat.: muro V., portuque (nam. portuique) subimus Chaonio V. (pri)plujemo v pristanišče; s praep.: ab amne si subitur ad portas Plin., subire in adversum, in adversos montes L., subisse eam (sc. aquam) in caelum Plin. da se je vzdignila; o krajih: quā vero ipsa (sc. regio) subit ad Medos Plin. dviga, se vzdiguje; pren.: subire sub falas Pl. (gl. fala); z acc.: subire muros L., collem Hirt., necdum orbem medium nox subibat V. še ni bila prispela do temenišča (zenita, vrhunca), vix subit adversas … navis aquas O. pluje proti vodi (toku), adversum flumen classis subit Cu. pluje proti toku reke, adverso amne Babylona subire Cu. pluti proti toku (gor) v Babilon, subimus impositum saxis … Anxur H.

2. occ. (z oslabelim pomenom prepozicije) primakniti (primikati) se, bližati se, približati (približevati) se;
a) abs.: alii testudine facta subeunt C., multis vulneribus depulsi subibant tamen Cu., subeuntem hostem prohibere Cu., subeunt equites V., subit obvius V. (mu) gre naproti, illa (machina = trojanski konj) subit V. se primika, se pomika naprej, nocte subeuntes deiecit Fl.
b) z adv. abl.: eodem protinus subire Vell.
c) pesn. z dat.: subire portae V., gubernaculo V. pristopiti h krmilu, qui subiit palmae V. ki se je približal zmagi, ki se je še dokopal zmage; z dat. personae: priskočiti komu na pomoč: huic frater subit V.; z dat. finalis: auxilio subeuntem … corripiunt V. na pomoč hitečega, ni fuga subsidio subeat V. da mu ni bil beg v pomoč = da se ni rešil z begom.
d) s praep.: subire ad portas, ad urbem, ad vultum L., ad tecta subibant pauperis Euandri V.
e) z acc.: subire muros L., V., moenia Cu., scopulos V., iam subeunt Triviae lucos atque aurea tecta V. že se bližajo zlatožarečemu (Apolonovemu) svetišču v Trivijinem (= Hekatinem) logu; (o vodovju) prihajati tik do kakega kraja = oblivati, obtekati kak kraj, teči mimo kakega kraja: Mel., ubi maxime montes Cortonenses Trasumennus subit L., mare, quod Ciliciam subit Cu., radices eius (sc. petrae) Indus amnis subit Cu.; o drugih stvareh: cum (sc. luna) … terram subiret Cu. ko stopi za sonce, per lucos … quos et aquae subeunt et aurae H. po katerih šumijo, umbra subit terras O. pokrije; pesn. z acc. personae obrniti (obračati) se na koga, (po)prositi, zaprositi, naprositi koga kaj: precibus tonantem Stat., subit illa minantem Stat.; v sovražnem pomenu napasti (napadati) koga, lotiti (lotevati) se koga: Herbesumque subit Rhoetumque V.; v pass.: fallendus est iudex et variis artibus subeundus Q. —

III.

1. priplaziti se, splaziti se, prilesti, prikrasti se, (pri)tihotapiti se, vtihotapiti se skrivaj k čemu, do česa, v kaj; abs.: acrius illa (sc. puella) subit Pr., an subit (amor) … ? O., cum tibi laudanti credidit, ipse subit O.; z acc.: cavum repetes artum, quem macra subisti H., multi … thalamos subiere pudicos O., subit furtim lumina fessa sopor O.

2. metaf.
a) (o raznih afektih, čustvih, razpoloženjih) obiti (obhajati), obstreti (obstirati), obvze(ma)ti, prevze(ma)ti, napasti (napadati), popasti (popadati), prije(ma)ti, spreleteti (spreletavati), (po)lotiti (lotevati) se koga ipd.: z dat.: (pesn.): subeunt mihi fastidia cunctarum O., ne subeant animo taedia iusta tuo O.; abs. z inf.: subit ira cadentem ulcisci patriam V.; z acc.: sera … paenitentia subiit regem Cu., horum cogitatio subibat exercitum Cu., subit me recordantem fragilitatis humanae miseratio Plin. iun., horror animum subit, quotiens recordor feralem introitum T.; z acc. in ut: cura me subit, ut, quae tibi dicantur, te digna sint Plin. obhaja me skrb;
b) abs. (o boleznih ipd.) nastopiti (nastopati), priti (prihajati), pojaviti (pojavljati) se: subeunt morbi tristisque senectus V.

3. occ.: subit aliquid alicui ali aliquem komu priti (hoditi, prihajati) kaj na misel (na pamet, v glavo), domisliti se česa; z dat. (pesn.): subeant animo Latmia saxa tuo O.; z dat. in inf.: subeat tibi dicere O.; abs.: subiit cari genitoris imago … subiit deserta Creusa V.; z inf. ali ACI: subit antiquitatem mirari Plin., subiret cogitatio iam illa momento horae arsura L., subit, hanc arcana profanā detexisse manu O., subit recordatio egisse me iuvenem aeque in quadruplici Plin. iun. vsiljuje se mi spomin; z odvisnim vprašanjem: qui sim qui fuerimque, subit O.; z acc.: subit animum regis memoria oraculo editae sortis Cu., subibat animos Parmenionis … fortuna Cu., mentem patriae subiit pietatis imago V.; z acc. in ACI: Sen. ph., Plin. idr., cogitatio animum subit indignum esse L., subibat inter haec animum … fratres suos … trucidatos (sc. esse) Cu.; z odvisnim vprašanjem: subit deinde cogitatio animos … quam incertus fortunae eventus communisque Mars belli sit L., mentem subit, quo praemia facto pararis O. Od tod animo (abl.) subire z umom doseči (dosegati), doume(va)ti, razume(va)ti, doje(ma)ti: quantum subire animo sustinueris, tantum tecum auferas Val. Max. —

IV.

1. priti (prihajati) neposredno za kom ali čim, slediti, naslediti (nasledovati) koga ali kaj; z dat. (pesn.): cui (sc. Numae) deinde subibit … Tullus V.; abs.: pulchra subit facies O., subit ipse meumque explet opus O., subiit argentea proles O., subit et Neptunia proles V., pone subit coniunx V. za menoj stopa, post Helymus subit V.; pren. (o sledenju v govoru)
a) subire (sc. verba) T. ponavljati besede za kom.
b) odgovoriti (odgovarjati), odvrniti (odvračati): dicturum plura parentem voce subis Cl., subit ille loquentem talibus Cl.

2. occ. stopiti (stopati) na mesto koga, zamenjati (zamenjevati), nadomestiti (nadomeščati) koga; z dat.: primae legioni tertia, dexterae alae sinistra subiit L., per ducis Euandri nomen … spemque meam, patriae quae nunc subit aemula laudi V. = in na moj up, v katerem sedaj tekmovaje težim za očetovo slavo; z acc.: furcas subiere columnae O., ipsa (sc. Iuturna) subit (sc. aurigam Turni) V.; abs.: velut imperio aut ratione per vices subeunt (sc. elephanti) Plin. se menjavajo (izmenjujejo) (pri napadu); pren.: in quorum locum subiere impietas, perfidia Varr. ap. Non., in quorum subiere locum fraudesque dolique O.

sufragio moški spol pomoč; volilni glas

sufragio femenino ženska volilna pravica
sufragio universal splošna volilna pravica
derecho de sufragio pravica glasovanja
misa en sufragio de maša v spomin ...
tener sufragio biti upravičen (imeti pravico) voliti

surcharger [süršarže] verbe transitif preobremeniti, preobtežiti; obremeniti z novimi davki; prekoračiti; zapisati nad, natiskati nad

surcharger sa mémoire preobremenjevati si spomin
nos baqages surcharqent la voiture naša prtljaga je pretežka za avto
être surchargé d'impôts, de travail, de soucis biti preohremenjen z davki, z delom, s skrbmi
se surcharger de besogne (figuré) preobremeniti se z delom, naložiti si preveč dela

svéž (-a -e) adj.

1. fresco:
svež kruh pane fresco
sveža hrana cibi freschi
sveža jajca uova fresche
sveže ribe pesce fresco

2. pren. fresco, recente, caldo:
sveže novice notizie recenti, calde

3. pren. fresco, nuovo:
sveže misli, pobude pensieri, iniziative nuove

4. (hladen) fresco, freddo:
svež veter vento freddo
sveža jutra mattinate fresche

5. (nerabljen, opran, čist) fresco, pulito:
dovajati svež zrak portare aria fresca
obleči sveže perilo mettersi (addosso) biancheria pulita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
spomin na dogodek je še svež il ricordo dell'avvenimento è ancora fresco, non è andato smarrito
svež sir, sveža salama formaggio, salame fresco
ekst. sveža novica primizie

svežíti (-ím) imperf. ➞ osvežiti

1. rinfrescare (tudi ekst.):
svežiti ozračje rinfrescare l'aria
svežiti spomin rinfrescare la memoria

2. pren. ravvivare:
svežiti barve ravvivare i colori

Sȳchaeus -ī, m Sihêj, Didonin soprog, ki ga je umoril njen brat Pigmalion: O., abolere Sychaeum V. spomin na Siheja. Kot adj. Sychaeus 3 Sihêjev: fides cineri promissa Sychaeo V.

šè adv.

1. (izraža nadaljevanje trajanja) ancora:
zgodaj je, vsi še spijo è presto, tutti dormono ancora

2. (z zanikanim povedkom za izražanje dejanja, ki se do trenutka govorjenja ni uresničilo) (non) ancora:
predstava se še ni začela lo spettacolo non è ancora cominciato
kaj takega še nikoli nisem videl cose del genere non le ho ancora viste

3. (za izražanje ponovitve dejanja) ancora:
povabil jih je, naj še pridejo li invitò a venire ancora

4. (za izražanje dopustitve dejanja) ○:
še padla bo, če ne bo pazila cadrà se non sta attenta
še zbolel bo zaradi skrbi finirà con l'ammalarsi dalle preoccupazioni

5. (za izražanje dodajanja) ancora, altro:
tam so ostali še tri mesece ci si fermarono ancora tre mesi, altri tre mesi
natakar, še eno pivo! cameriere, un'altra birra!

6. (navedena količina je preostanek večje količine) ancora:
do cilja je imel samo še sto metrov gli mancavano ancora cento metri al traguardo

7. (za izražanje, da kaj ni omejeno na navedeno) anche, financo, persino:
še celo z učitelji se prepira litiga persino con gli insegnanti

8. (za okrepitev zanikanja) neanche, nemmeno:
še veliki talenti ne dosežejo cilja brez dela nemmeno i più dotati riescono senza fatica

9. (za izražanje presenetljivosti) ancora; addirittura:
nisem vsega porabil, še ostalo mi je non ho consumato tutto, me ne è rimasto ancora

10. (za poudarjanje navedenega časa z izključevanjem poznejšega) stesso:
vse bom še danes uredil regolo la faccenda oggi stesso

11. (v nikalnem stavku za izražanje nedoseženosti mere) neanche, nemmeno:
še petnajst let ni stara non ha neanche quindici anni

12. (za poudarjanje pomena besede) ancora:
čevlji so še skoraj novi le scarpe sono ancora quasi nuove

13. (s primernikom za krepitev pomena le-tega) ancora, anche:
pot je bila še daljša, kot smo predvidevali il percorso fu ancora più lungo di quanto pensassimo

14. (s kaj za izražanje močnega zanikanja) meno ancora:
naredil ni niti enega izpita, kaj še diplomo non ha dato un solo esame e meno ancora s'è laureato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kje je še cilj! la meta è ancora lontana!
kaj takega pa še ne cose da matti!
o tem se mu še sanja ne della cosa non ha la più pallida idea
to ga bo še drago stalo ciò gli costerà caro
ali mislite, da ga je bilo sram? Kaj še! credete che se ne vergognasse? Nemmeno per sogno!
ni se izdal, v resnici mu je bilo še kako žal non lo mostrò ma in effetti ne era dispiaciuto e come
hišo ima, pa še kakšno ha una casa, e che casa!
spomin ima, pa še kakšen ha una memoria formidabile
pog. ko je obubožal, ga še pes ni povohal caduto in miseria, si trovò solo come un cane
spet si zamudil. Samo še enkrat! hai fatto di nuovo tardi. Attento a non farlo più!
imeli smo dela še in še avevamo una montagna di lavoro da sbrigare
še enkrat! bis!; ekst. da capo
inter. še kako magari
še kar discretamente
še naprej ulteriormente
jur. še nerešen sub iudice
še neznan inedito
knjiž. še ta hip immediatamente, subito
še vedno tuttora
še zdaleč ne affatto, punto
PREGOVORI:
kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
v sili še hudič muhe žre il bisogno fa correre la vecchietta

številk|a¹ ženski spol (-e …)

1. (cifra) die Ziffer (matična občana Personenkennziffer, označevalna/karakteristična Kennziffer, svetleča Leuchtziffer)
arabska številka arabische Ziffer
rimska številka römische Ziffer

2. die Zahl (bančna Bankleitzahl, dodatna Zusatzzahl, karakteristična kemija Wertigkeitszahl, orientacijska Richtzahl, poštna Postleitzahl, PLZ, strani Seitenzahl, v lotu Lottozahl)
številke množina Zahlen množina, das Zahlenmaterial
rdeče številke rote Zahlen
številke prodaje Verkaufszahlen množina
kombinacija številk die Zahlenkombination
stolpec številk die Zahlenkolonne
navajanje številk Zahlenangaben množina
navesti številke za Zahlen angeben für, (etwas) beziffern
brez številke ohne Zahl
v številkah in Zahlen
proizvodnja v številkah Produktionszahlen množina
spomin za številke das Zahlengedächtnis

3. hišna, časopisa, revije, garderobna: die Nummer (dvojna Doppelnummer, garderobna Garderobennummer, hišna Hausnummer, katastrska Katasternummer, ničta/poskusna - časopisa ipd. Null-Nummer, nivojska Stufennummer, posamezna Einzelnummer, posebna Sondernummer, poskusna Probenummer, parcele Grundstücksnummer, partije Partienummer, perona Bahnsteignummer, računa Kontonummer, razpoznavna [Kennummer] Kennnummer, registracijska Fahrzeugnummer, registrska Registriernummer, sejemska Messenummer, serijska Seriennummer, skupna/zbirna Sammelnummer, sobe Zimmernummer, srečke Losnummer, štartna šport Startnummer, tajna Geheimnummer, telefonska Rufnummer, Telefonnummer, za klic v sili Notrufnummer, tovarniška/serijska Fabriknummer, Werknummer, vlaka Zugnummer)
tekoča številka laufende Nummer (kratica : lfd. Nr.)

task² [ta:sk] prehodni glagol
dati nalogo (s.o. komu), naložiti težko delo (komu); biti zahteven za; obremeniti, zaposliti; napeti (um, moči); preskusiti, dati na preskušnjo

to task one's memory napenjati svoj spomin
mathematics tasks this boy's brain matematika je težko breme (je zahtevna) za možgane tega dečka

täuschen varati, prevarati; goljufati, zavajati, zavesti; sich täuschen motiti se, zmotiti se (in o) ; sich täuschen lassen pustiti se prevarati/zavesti; das Gedächtnis täuscht spomin vara; jemandes Vertrauen täuschen zlorabiti zaupanje, razočarati koga; getäuscht werden in Erwartungen, Hoffnungen usw.: doživeti razočaranje

tenace [tənas] adjectif žilav, trdovraten, vztrajen; ukoreninjen; prijemljiv

neige féminin tenace lepljiv, moker sneg (ki se prijemlje)
mémoire féminin tenace zanesljiv, dober spomin
préjugés masculin pluriel tenaces trdovratni predsodki
résistance féminin tenace žilav odpor
travailleur masculin tenace vztrajen delavec

tenacious [tinéišəs] pridevnik (tenaciously prislov)
žilav, odporen; trdovraten, vztrajen; nepopustljiv; lepljiv, smolast

a tenacious memory zanesljiv, dober spomin
to be tenacious of s.th. trdovratno se česa držati
he is tenacious of his opinion on trdovratno vztraja pri svojem mnenju

tenāx -ācis, adv. -iter (tenēre)

1. trdno držeč, trdno oklepajoč, trpežen, trden, zmožen držanja, starejše dŕžen, držéčen: Ap., Amm., Aug. idr., vincla tenacia O., V., complexus O., pondere tenacior navis (trdna ladja, ki se ne ziblje) L., prensat tenaci forcipe ferrum V., dens tenax ancorae V., tenaces (lepljiv) cerae V., gramen tenax H. gosta, hedera Cat., lappa O., loca tenacia caeno T. ovirajoči, zamudo povzročajoči; tako tudi: tenacissimum sabulum Cu., pressisse tenaciter angues O., tenaciter vincire Macr., tenacius apprehendere Val. Max.; z gen.: asperitate etiam vestium tenaci Plin., cutis tenacior capilli Plin.

2. metaf.
a) (denar) skupaj (na kupu) držeč = skóp (skòp), skopuški, škrt(av), stiskaški, stiskàv: restricti et tenaces Ci., pater parcus et tenax Ci., tenaxne pater est eius? Ph., da cupidum, avidum, tenacem, iam tibi eum liberalem dabo L.; z in z abl.: in largiendo tenax Lact.; pesn. o podzemlju: regnum, umbrae Sen. tr.
b) (trdno) držeč se česa, vztrajen, stanoviten, trden: passu stare tenaci O. trdno stati, tenax fortuna O., longa tenaxque fides O., tenaciter urgere O., tenacissime dissimulare Ap.; z objektnim gen.: genus quaesiti tenax O., tenaciores auri et argenti Suet., fama ficti pravique tenax V., tenax propositi vir H. zavzet, vztrajen, tenax veri Pers., sui iuris Col., iustitiae Iuv., iusti Eutr., amicitiarum Vell., animus parum tenax recti Sen. ph., tenax disciplinae suae Cu.; occ.: fata tenacia O. trajen, memoria tenax Q. trden (= dober) spomin, quo tenaciores armorum essent Suet. da bi tem bolj skušali obdržati orožje, ne sit ad extremum ira Caesaris tenax O., equus tenax L. trmast, morbi tenaces Suet. trdovratne, nimis tenax es Pl.

tóčen precise, accurate, correct, punctual; exact

tóčen čas the correct (ali the right) time
tóčen kot ura as regular as clockwork
moj brat je tóčen plačnik my brother pays up promptly (ali is very prompt in his payments)
tóčen spomin exact memory
tóčno prislov precisely, punctually, exactly, in due time, in (ali on, to) time, at the right time
na sekundo tóčen to the second, on the dot
tóčen ob osmih at 8 o'clock sharp, on the stroke of eight
koncert se je začel tóčen ob 9. uri the concert began at 9 o'clock sharp

tornare

A) v. intr. (pres. torno)

1. vrniti, vračati se; spet priti, prihajati:
tornare a casa vrniti se domov
tornare all'antico obnoviti, obnavljati stare navade
tornare a bomba vrniti se k temi
tornare daccapo vrniti se na začetek, začeti znova; pren. stopicati na mestu, ne napredovati
tornare a galla spet priti na površje; pren. postati spet aktualno
tornare a gola izpahovati se (jed)
tornare al mondo, in vita ponovno oživeti, opomoči si
tornare in se zavedeti se; pren. spametovati se
questo si chiama Pietro torna indietro pog. šalj. glej, da sposojeno vrneš

2.
tornare a qcs. vrniti se k temi
tornare alla carica pren. vztrajati pri prošnji, zahtevi
tornare a dire, a fare qcs. kaj spet reči, storiti
tornare col pensiero a qcs. kaj priklicati v spomin, česa se spomniti
tornare sui propri passi, sulle proprie decisioni premisliti se

3. postati; spet postati (tudi pren.):
dopo la pulitura i calzoni sono tornati nuovi po čiščenju so hlače spet kot nove
questi funghi, seccati, tornano la decima parte di peso ko te gobe posušiš, so desetkrat lažje

4. biti točen; ujemati se; odgovarjati:
il conto torna račun je točen, se ujema
tornare conto izplačati se
non mi torna nisem prepričan
il vestito torna bene obleka lepo pade, pristaja

B) v. tr.

1. knjižno vrniti, vračati; nazaj postaviti, postavljati

2. knjižno obrniti, obračati; upreti, upirati (pogled)

tradire

A) v. tr. (pres. tradisco)

1. izdati; prevarati:
tradire le attese di izdati pričakovanja
tradire la propria coscienza delati proti svoji vesti
tradire una donna, tradire la moglie, il marito varati ženo, moža
tradire un segreto izdati skrivnost
tradire un testo napačno prevesti, tolmačiti besedilo

2. pren. varati:
se la memoria non mi tradisce če me spomin ne vara

3. pokazati, odkriti

B) ➞ tradirsi v. rifl. (pres. mi tradisco) izdati se

traer* prinesti, nositi, na sebi imeti, pri sebi imeti, s seboj voditi, v rokah imeti, ravnati z, (pri)siliti, pripraviti (do); pritegniti, k sebi vleči; povzročiti

traer beneficio prinašati korist
traer un ejemplo navesti primer
traer origen de izvirati iz
traer puesto nositi (npr. obleko)
traer perjuicio škodljiv biti
traer y llevar opravljati, klepetati
traer a mal slabo ravnati z, mučiti
traer a la memoria v spomin priklicati, spomniti na
traer a uno al retortero (ali de acá para allá) (fig) nobenega miru komu ne dati
traer entre manos a/c nekaj v rokah imeti, nekaj snovati, nameravati
traer por consecuencia imeti za posledico
lo traigo bien estudiado dobro sem to preštudiral, to dobro obvladam
eso me trae preocapado to me skrbi
eso me trae convencido to me prepričuje
eso le trae perdido to ga uničuje
traerse obleči se; obnašati se
ese asunto se las trae to je presneta zadeva
es una pieza que se las trae to je presneto težko (npr. glasbena kompozicija)
¿qué se traerá ese hombre? kaj ima ta človek za bregom?

trájen (-jna -o) adj.

1. durevole, duraturo, stabile, perenne, definitivo:
trajna last possesso duraturo
trajna rešitev problema soluzione definitiva del problema
trajna naselitev insediamento stabile
ekon. trajne dobrine beni durevoli
v trajen spomin a perenne memoria
kozm. trajna ondulacija permanente

2. persistente, continuativo; resistente:
trajni materiali materiali resistenti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fiz. trajna deformacija deformazione permanente
jur. trajna zguba pravic perdita perenne dei diritti
bot. trajna rastlina pianta perenne
geogr. trajna snežišča nevi perenni
lingv. trajni glagol verbo durativo
fiz. trajni magnet magnete permanente
trg. trajni nalog ordine permanente

treacherous [tréčərəs] pridevnik (treacherously prislov)
izdajalski, verolomen, zahrbten, nezvest; varljiv, lažen, perfiden; potuhnjen; nezanesljiv, nesiguren

treacherous ice varljiv, nesiguren led
a treacherous memory nezanesljiv, slab spomin