Franja

pfuschen šušmariti, skaziti, slabo delati; delati na črno; sich nicht ins Handwerk pfuschen lassen ne dovoliti vmešavanja

Pfuscherei, die, šušmarstvo; slabo opravljeno delo

pfuscherhaft arbeiten: slabo

piget -ēre, piguit, (pigitum est) (indoev. kor. *peik̑ sovražiti, nejevoljen biti; prim. skr. píśunaḥ hudoben, obrekovalski, stvnem. fēhida sovraštvo, prepir, nem. Fehde spor, spopad, got. bi-faih prevara, goljufija, stvnem. feihhan zahrbtnost, zvijačnost, lokavščina, zloba, lit. peĩkti, peikiù grajati, pìktas hudoben; prim. tudi lat. piger = nejevoljen)

1. ne(je)voljo (odpor, nenaklonjenost, zlovoljo) vzbujati komu, vznejevoljiti (ozlovoljiti) koga, spraviti (spravljati) koga v slabo voljo, mrzeti komu kaj ali koga, za malo (za zlo) se zdeti komu, žal biti komu, zoprno biti komu kaj; z inf.: Acc. fr., Ap., Petr., Aur. idr., piget consistere Cu., recte facere S., nec Troiam pigebit Ausonios excepisse V.; z ACI: non dedisse istunc pudet; me, qui non accepi, piget Pl.; z nom. rei (pron.): quod piget Pl., quod nos piget Ter.; z acc. personae in gen. rei: Ter., me pigeat stultitiae meae Ci.; osebo je treba dostaviti: illa piget dicere (sc. me) S., referre piget (sc. me) L. nerad pravim, piget incepti lucisque (sc. eos) V. zaklinjajo življenje; abs.: oratione multitudo inducitur ad pigendum Ci., piget, pudescit, paenitet Prud.

2. occ.
a) kesati se, žal biti (komu česa): illa me composuisse piget O., pigere eum facti coepit Iust., pigenda verba Pr. besede, ki se jih boš kdaj kesal.
b) sram biti koga, sramovati se: fateri pigebat L., quod me nec sordidiora dicere honeste pigeret Ap.; z ACI: pigitum est, cinctos (sc. vos) saltem esse et paenulatos Castricius ap. Gell.

piquette [-kɛt] féminin patoka, zadnje vino, slabo vino, tropinsko vino, žonta

pišóra ž slabo žganje

place-brick [pléisbrik] samostalnik
tehnično slabo žgana opeka

plàvīć -íća m
1. zadnje, slabo žganje
2. dial. sinica

pōco

A) avv. (po')

1. malo; slabo:
ci vedo e sento poco slabo vidim in slišim
sta poco bene ne počuti se prav dobro
mi tratterrò poco ostal bom malo časa, kratek čas
né molto né poco sploh ne
non poco precej
poco o nulla zelo malo
a poco a poco počasi

2.
un poco, un po' nekoliko; no, torej (emfatično)
ho dormito un bel po' malo sem spal
vedi un po' di combinare qualcosa daj no, stori kaj!

B) agg.

1. malo:
spendere poco denaro porabiti malo denarja
avere poca pazienza imeti malo potrpljenja
essere di poche parole biti redkobeseden
comprare qcs. a poco prezzo kaj poceni kupiti

2. (v eliptičnih izrazih)
a ogni poco zelo pogostoma
ci corre poco pren. ni velike razlike
a dir poco vsaj
per poco skoraj:
per poco non cadevo skoraj bi padel
c'è poco da ridere tu ni nič smešnega
da poco nevažen, nepomemben, majhen
ci vuol poco a lahko je...:
ci vuol poco a capirlo lahko je razumeti

C) pron. malo (po številu, meri):
pochi ma buoni malo nas (jih) je, a smo (so) dobri

Č) m sing. (po')

1. malo (majhna količina):
il poco che guadagno mi basta tisto malo, kar zaslužim, mi zadostuje
ci vuole un po' di buon senso treba je le malo zdrave pameti

2.
po' po' di precej:
ci vuole un po' po' di coraggio a farsi vedere potrebno je kar precej poguma, da se pokaže v javnosti
niente po' po' di meno che nič manj kot, nihče drug kot, sam:
è venuto niente po' po' di meno che il ministro prišel je nihče drug kot minister

D) m, f invar.
un poco, una poco di buono, dei pochi di buono malovrednež, malovrednica, pridanič

polùtān -ána m
1. mulat, mešanec
2. dvospolnik, hermafrodit
3. človek slabo razvite konstitucije

poorly² [púəli] prislov
slabo, revno, bedno, borno

to be poorly off revno živeti
to think poorly of ne ceniti

poštr̀kuša ž slabš. slabo molzna krava, krava, ki ne da mleka

poussah [pusa] masculin možicelj vstajač; slabo raščen debeluhar

pòzliti pòzlī postati slabo: nenadno mu je pozlilo

prāvitās -ātis, f (prāvus)

1. izkrivljenost, skrivljenost, krivost, krivina, nepravilna (neenakomerna) rast, nepravilnost, neenakost, različnost, popačenost, spačenost: membrorum Ci., corporis pravitates Ci., oris Ci. z(a)vijanje, pačenje ust = zmrdovanje, namrdovanje, statuminum Col., curvaturae Pall.

2. metaf.
a) napačnost, narobnost, obrnjenost, sprevrnjenost, spačenost, popačenost, neprimernost, nespodobnost, slabo stanje (kakovost): mentis Ci., consilii T., ominis Gell. neugodnost, tortuosae orationis Gell., ad pravitatem venire Ci. do nespodobnosti v govorjenju.
b) hudobnost, izprijenost, sprevrženost, pregrešnost, popačenost, zavrženost, nizkotnost, čudaštvo: Ter., L., S. idr., qualis ista philosophia est, quae non interitum afferat pravitatis? Ci., morum T.; pl.: pravitates animi Ci. ali uxorum T. slabe (pregrešne, zle) lastnosti.

prō-scindō -ere -scidī -scissum (prō in scindere)

1. naprej ali spredaj pretrga(va)ti, (s)trgati, raztrga(va)ti, (raz)cepiti, (raz)kalati, (raz)klati, razrez(ov)ati (razrezavati): proscissum vulnere pectus Stat., Rhodanus proscindens gurgite campos Sil., proscindere ferro quercum Lucan., piscem Ap., si quando fulgure terra proscissa est Iust.; occ. (kot agr. t.t.) (s)prášiti, orati praho (ledino, prélog): Varr., Col. idr., arva Plin., solum Ap.; pesn. = (z)orati, preora(va)ti sploh: terras ferro Acc. ap. Non., terram iuvencis V., terram aratris Lucr., ferro campum O.; metaf. (pre)rezati, preseka(va)ti (presekovati), (iz)brazdati, (pre)brazditi (prebrazdovati): remo stagna Sil., navis proscindit aequor Cat., ventos Cl. prodreti (prodirati) skozi vetrove.

2. metaf. ošte(va)ti, (o)grdíti, v nič da(ja)ti, (o)sramotiti, zasramovati, (o)psovati, (o)zmerjati, obrekovati, (raz)žaliti, slabo (grdo) govoriti o kom, obregniti (obregovati) se ob koga, nad kom, zabavljati čez koga, udrihniti (udrihati) čez koga, po kom, „precediti (precejati)“ koga: Plin., Val. Max., Suet., Aus., Lact. idr., summotum patriā proscindere desine O.

qualmish [kwɔ́:miš, kwá:-] pridevnik (qualmishly prislov)
ki se slabo počuti, nagnjen k slabosti, tesnoben, mučen

qualmishness [kwɔ́:mišnis, kwá:-] samostalnik
slabo počutje, nagnjenje k slabosti, tesnobnost

querēl(l)a -ae, f (querī)

1. toženje, tožba, javk(anje), tarnanje, pritožba, žaloba, bolest: quanta esset hominum vel admiratio vel querella Ci., maestis implere iuga querellis O.; occ. otožno petje pri uspavanju otrok: longā somnum sudere querelā Stat.
b) otožni (tožeči) glas živali (piščali), gruljenje ptičev: mugire boves atque omne querellis impleri nemus V., veterem in limo ranae cecinere querellam V., improba Cecropias offendit pica querellas Mart., tollunt lugubri voce querelam (o labodih) Lucr., plenum querellā guttur (namreč golobje) Plin., dulces querellas, tibia quas fundit Lucr.

2. tožba = pritožba: O., V., H. idr., epistula plena querellarum Ci., inauditae cum Deiotaro querellae tuae Ci. tvoje pritožbe o Dejotaru, iniuriae querellam ad quem detulistis? Ci., querellas apud aliquem habere de aliquo Ci. pritožiti se pri kom, pritožiti (pritoževati) se nad kom, iustam querellam habere, quod … L. po pravici se pritožiti (pritoževati), da … , his de (zaradi, glede, zastran) tot tantisque in socios … iniuriis consulum querella esse debuit Ci.; falsa est querella z ACI: Q.; z objektnim gen.: querella temporum (zaradi, glede, zastran, vsled, nad) Ci. ep.; poseb. sodna tožba: Val. Max., Icti., ut iudex querellam inspiceret Petr.

3. meton. telesna nadloga, slabo počutje, težava, ki je vzrok za tožbo: sine querellā corpusculi tui Traianus ap. Plin. iun., pulmonis ac viscerum querellae Sen. ph., stomachi Plin. Val.

rachitico

A) agg. (m pl. -ci)

1. med. rahitičen

2. pren. slabo razvit, slaboten, šibek

B) m (f -ca; m pl. ci) med. rahitik