Franja

traverse² [trǽvəs, trəvə́:s] prehodni glagol
prečkati, prepotovati, prehoditi, iti skozi (čez); teči skozi; hoditi sem in tja (the room po sobi)
prekrižati, položiti navzkriž
figurativno pretresti, premisliti, pregledati; biti razpet nad (o mostu); preprečiti (načrte)
pravno ugovarjati, zanikati, pobijati
vojska obrniti, nameriti v stran proti tarči (top)
tehnično počez strugati (skobljati, oblati)
neprehodni glagol
iti počez, iti čez, iti sem in tja (gor in dol)
tehnično obračati se; (mečevanje) napraviti izpad v stran

to traverse s.o.'s plan prekrižati komu načrt
a bridge traverses the river nad reko se vzpenja most
the country is traversed by canals deželo preprezajo prekopi

traverser [travɛrse] verbe transitif prečkati, iti čez, prekoračiti; prevoziti, preplavati; teči skozi; iti, voditi (quelque chose skozi kaj); prekrižati, preprečiti (načrt); prebroditi (krizo); verbe intransitif ležati počez (tram); prečkati, iti čez

traverser la rue, la rivière prečkati, iti čez ulico, čez reko
traverser la foule utreti si pot skozi množico
l'eau traverse la toile voda gre skozi platno
une idée m'a traversé l'esprit ideja mi je šinila v glavo
la Seine traverse Paris Sena teče skozi Pariz

travesar [-ie-] prečkati, iti skozi

a campo traviesa čez polje, vse vprek; fig na slepo (srečo)
carrera a campo traviesa tek čez drn in strn

tréce tréc vi./vt.

1. minevati, miniti

2. teči, preteči

3. preživljati, preživeti (čas)

4. prehajati, preiti

5. iti mimo

6. prečkati; prebroditi; iti skozi

7. opraviti (izpit)

8. vpisati, vnašati, vnesti (podatke)

9.
□ trece în revistă pregledovati, pregledati, ogledati si

trématage [tremataž] masculin prednostna pravica nekaterih ladij za prehod skozi zatvornice (marine)

triennial [traiéniəl]

1. pridevnik (triennially prislov)
trileten, ki traja tri leta, ki se dogaja ali menjava na tri leta

2. samostalnik
triletnica
religija maša, ki se bere za pokojnika vsak dan skozi tri leta; (redko) triletje, doba treh let

try over prehodni glagol
ogled(ov)ati, preizkušati (drugo za drugim); iti skozi

tulàjica ž
1. cevka na gajdah
2. lijakova cev
3. cev v zidu, v stropu, skozi katero je speljana vru k zvonu

turn out prehodni glagol
izgnati, pregnati, spoditi, vreči skozi vrata, vreči ven; (od)gnati (živino) na pašo; odpustiti (iz službe); vreči (vlado); obrniti navzven (žep); izprazniti (sobo), odnesti iz sobe (pohištvo); zapreti (vodo, luč, radio); proizvajati (blago), kopati (premog); oskrbeti, opremiti, obleči
neprehodni glagol
izstopati, iziti, izhajati
vojska odkorakati; oditi; obrniti se navzven; postati
pogovorno vstati (iz postelje); pokazati se, izkazati se
vojska nastopiti (stražo); dogodili se, dovršiti se, končati se; (nogomet) igrati

the best turned-out man in London najbolje oblečeni moški v Londonu
she was beautifully turned out bila je elegantno oblečena
the affair will turn out all right zadeva se bo v redu, dobro končala
this factory is turning out a large quantity of goods ta tovarna proizvaja veliko množino blaga
the crops will turn out poorly this year letina bo letos slaba
to turn out the guard nastopiti stražo
to turn out the lights ugasniti luči
to turn out for Leeds igrati za Leeds
to turn s.o. out of his job odpustiti koga iz službe
to turn out a tenant izgnati deložirati najemnika
this school has turned out some good scholars ta šola je dala nekaj dobrih učenjakov
to turn out well dobro se končati, uspeti; vreči (prinesti, dati) lep dobiček
it turned out to be true izkazalo se je, da je to res
it turns out that... zgodi se, pripeti se, da...
he turn outed out (to be) a good swimmer pokazalo se je, da je on dober plavalec

tutor [tjú:tə]

1. samostalnik
britanska angleščina, univerza tutor, vodja študentov skozi študij; docent; privatni, hišni učitelj, vzgojitelj; inštruktor
pravno skrbnik, varuh

travel(l)ing tutor spremljevalec na potovanju

2. prehodni glagol
poučevati, inštruirati (in v)
šolati, vzgajati; vplivati na (koga), biti (komu) varuh
neprehodni glagol
biti učitelj (vzgojitelj)
ameriško, pogovorno inštruirati

twang [twæŋ]

1. samostalnik
brnenje, brenkanje, zvenenje; govorjenje skozi nos, nosljanje

2. neprehodni glagol
brneti, zveneti (o strunah); igrati (na violino); govoriti skozi nos, nosijati
prehodni glagol
brenkati (melodijo) (on na godalu); napraviti, da (struna) zazveni, zabrni

učkùrluk m (t. učkurluk) zarobek, skozi katerega je napeljan trak za privezovanje spodnjih hlač

umbilicus množina umbilici [ʌmbílikəs, -sai] samostalnik
anatomija, medicina popek
geometrija točka na površini, skozi katero gredo vse krožne linije; glavica na vsakem koncu palice, okoli katere so se namotavali rokopisi (v starem Rimu)

untravel(l)ed [ʌntrǽvəld] pridevnik
ki ni mnogo potoval; skozi katerega se ne potuje; neprepotovan; neraziskan
figurativno (ki je) ozkega obzorja; neizkušen (in v)
nevešč

ūs-que, adv. (prim. ūs-piam in quis-que) „vseskozi“

1. (samostojno, časovno) venomer, vedno, nenehno, nepretrgoma, neprestano, neprenehoma, ves čas: Ter., Pr., Mart. idr., ferrum usque sequens pressit O., nomen patris usque vocantem comprendit O., iuvat usque morari V., illa usque minatur V., poenas dedit usque H., undique totis usque adeo turbatur agris V.; usque dum Kom., Ca., H. ali usque … donec Pl. ali usque … quoad Varr., Ci. dokler (ne): usque … dum terra labores praebuit V., mihi usque curae erit, quid agas, dum quid egeris, sciero Ci. ep.; usque quāque (gl. quāque in ūsque-quāque).

2. usque ni praep., ampak stoji pri drugih praep. in tudi adv. in določa izhodišče
a) časovno (tam) od, izza, iz: augures omnes usque a Romulo Ci., usque ab heroicis temporibus Ci.; z adv.: inde usque repetens Ci. = če pomislim nazaj prav do tiste dobe;
b) krajevno tam od, tam iz: usque a mari supero Romam proficisci Ci., usque a rubro mari N., usque ex ultimā Syriā navigare Ci., usque a Capitolio plausus excitatus Ci.; adv. vrinjen: ab usque Pachyno V.

3. za določitev smeri
a) časovno (vse) do, prav do: usque ad hanc aetatem N., usque ad nostram memoriam S., usque ad vesperum Pl., C., usque ad solis occasum C., usque ante diem XVI Cal. Dec. Ci., usque ad extremum vitae diem Ci., usque ad Darei mortem Cu.; pri adv.: usque adhuc dozdaj (do zdaj), doslej, to tega časa (trenutka), dosihdob: Acc. fr., Ter., Ci., Suet. idr., cessatum usque adhuc Pl. doslej vedno; nunc usque še zdaj, še sedaj, dosihdob: Amm.; usque quaque (gl. ūsque-quāque).
b) krajevno (prav, vse) tja do, tja v, noter do, noter v, skozi do: usque ad castra C., ad imum usque solum O., admorunt oculis usque sub ora faces O. prav pod … , usque ad Numantiam misit C., usque in Pamphiliam Ci., usque sub Orchomenum O. prav pod orhomensko obzidje, trans Alpes usque Ci. tja čez Alpe; adv. pesn. vrinjen: Protei ad usque columnas V.; nam. praep. stoji usque pri eō
a) časovno = tako dolgo, tako dolgo … da, dokler (ne): usque eo se tenuit Ci., usque eo ferrum retinuit, quoad est renuntiatum N.;
b) krajevno = tako daleč: usque eo legiones admovit, ut barbari discedere non possent Hirt.; α) pri quō αα) = do koder: Dig., emissario uno, qui subeat, usque quo placuerit Plin.; αβ) = dokler (ne): ranam coicere in aquam, usque qua ad tertiam partem decoxeris Varr.; β) pri quā βα) = kolikor, ker: ab occidente litora Esseni fugiunt, usque qua nocent Plin. ββ) metaf. = do te mere, tako zelo: familiaris est factus usque eo, ut … Ci., usque eo despexerunt, ut ne quaerere quidem laborarent N., difficultate rei frumentariae affecti usque eo, ut frumento caruerint C.; v enakem pomenu tudi usque adeo: usque adeo pertimuerat Ci.; pri mestnih in krajevnih imenih (na vprašanje kam?) praep. seveda odpade: usque Romam voces referebantur Ci., ire usque Tarentum H., profectus Tarsum usque Ci., viam Appiam Brundisium usque pecuniā operire T.; od tod izvira pesn. in poklas. occ. raba adv. usque kot praep. = (tja) do: usque Iovem O., corpora usque pedes carbaso velant Cu.; praep. zapostavljena: corpus usque harena penetraverat Cu., Thessaliam usque Plin.; tudi časovno: usque somni tempus, usque quintum diem Cels.

4. z določitvijo izhodišča in smeri = od … do
a) časovno: ab initio usque ad hoc tempus Ci.
b) krajevno: a pulmonibus usque ad os intimum Ci.

5. (v drugih primerih)
a) s praep. (vse) do: usque ad ravim poscam Pl., te in pistrinam dedam usque ad necem Ter., hoc malum usque ad bestias perveniat Ci., adsenserunt omnes usque ad Pompeium Plin. iun. do Pompeja = razen Pompeja, mansit … usque ad eum finem, dum … Ci.
b) pri eō tako dolgo … da, dokler (ne): familiaris est factus usque eo, ut … Ci.
c) kot praep. do: usque sudorem, usque sanum corpus Cels.

vent² [vent] prehodni glagol
ventilirati; odvajati, izpuščati (dim itd.) skozi odvodno odprtino
figurativno dati duška, dati zraka, dati prosto pot, sprostiti (razburjenje, čustva)

to vent o.s. dati si duška, olajšati se
neprehodni glagol
priti na površino vode in vdihniti zrak (o vidri, bobru)

to vent a tale (raz)širiti govorico
he vented his anger on his brother stresel je svojo jezo nad brata

vȅrati se -ām se
1. plezati: verati se po drveću
2. plaziti se: tko se vere uz klance, niz klance ter se krade k onoj Gori Crnoj
3. vzpenjati se: verati se na brdo; pasulj se vere uz pritku
4. plaziti se skozi: verati se kroz gusto šipražje
5. potikati se, kolovratiti: oko sviju dućana veru se besposleni seljaci

vȉdjelica ž (ijek.), vȉdelica ž (ek.)
1. vizionarka
2. razgledna točka, opazovalnica
3. vidljivost: možemo putovati, dobra je vidjelica
4. lina, skozi katero prihaja svetloba

water gap [wɔ́:təgæp] samostalnik
deber, soteska, skozi katero teče reka

weave^*2 [wi:v] prehodni glagol
tkati; izdelati (a fabric tkanino)
ročno izdelati na statvah; splesti (a basket koš, košaro)
vplesti, vtkati, pretkati (with z)
figurativno snovati, kovati; iznajti, izmisliti, izumiti; spraviti v zvezo, povezati (dogodke); vplesti, vnesti posameznosti

to weave facts into a story vnesti dejstva v zgodbo
to weave a plot kovati, snovati zaroto
to weave one's way through traffic utreti si pot skozi promet
neprehodni glagol
tkati
ameriško, pogovorno hoditi v cikcaku, zvijati se skozi; zaplesti se