Franja

son [sʌn] samostalnik
sin
figurativno sin, potomec

son and heir naslednik, najstarejši sin (in dedič)
son-of-a-bitch vulgarno pesjan, lopov
son-in-law zet
Son of God cerkev Jezus, sin božji
the Son cerkev Sin (drugi v sv. trojici)
son of a gun sleng pridanič, ničvrednež; fant(alin)
son of Mars vojščak
sons of men človeški rod
son of the soil poljedelec, kmet; domorodec
son of toil delavec
the sons of Apollo Apolonovi sinovi, pesniki
every mother's son (of us) vsakdo (od nas)
grand son vnuk
step son pastorek

spare¹ [spɛ́ə] prehodni glagol
varčevati, varčno uporabljati; prihraniti, dati na stran, imeti v rezervi; odstopiti, lahkó pogrešati, biti brez (česa), imeti odveč; prizanesti (komu), oprostiti (kazen), prihraniti (komu ali sebi) (trud itd.); ne povzročiti (sramu, rdečice)
neprehodni glagol
varčevati, skopariti; opustiti (kaj); prizanesti, pustiti (komu) življenje

enough and to spare na pretek, še preveč, več kot preveč, obilo
to spare a defeated adversary prizanesti poraženemu nasprotniku
spare my blushes! ne spravljajte me v sramoto, prihranite mi sramoto, ne blamirajte me!
I can spare his advice lahko pogrešam njegove nasvete
I was spared attending the lectures bil sem oproščen obiskovanja predavanj
can you spare the car today? lahko pogrešate svoj avto danes?
to spare the captives prizanesti ujetnikom
can you spare me a cigarette? imaš cigareto odveč zame?
spare us these explanations! prizanesite nam s temi razlagami!
to spare no expense ne varčevati s stroški
I can spare no money for it za to nimam denarja
I can spare a fiver lahko ti dam petak (5 funtov)
spare your money for another occasion prihrani si denar za kako drugo priložnost
spare my feelings! imej obzir do mojih čustev!
I was spared the insult prizanesli so mi z žalitvijo
spare me! prizanesite mi!, milost!
I can ill spare any hands now zdaj ne morem pogrešati nobenega delavca
spare me your objections! prizanesite mi s svojimi ugovori!
to spare o.s. prihraniti si trud
not to spare o.s. ne varčevati s svojimi močmi
to spare the rod and spoil the child varčuj s šibo in pokvaril boš otroka, šiba novo mašo poje
I cannot spare the time ne morem najti potrebnega časa
I have no time to spare ne smem izgubljati časa, nimam dosti časa
to spare no trouble ne varčevati s trudom

species [spí:ši:z] samostalnik
zoologija, botanika vrsta, zvrst, razred; sorta, vrsta; miselna slika, predstava
religija zunanja podoba (kruha in vina)

the species, our species človeški rod, človeštvo
a species of nekak

spoil^*1 [spɔil] prehodni glagol
opleniti, oropati, izropati, odvzeti; pokvariti, napraviti neuporabno, uničiti
sleng pohabiti, ubiti (koga)
figurativno pokvariti (otroka, zabavo, šalo)
neprehodni glagol
(po)kvariti se (sadje, ribe), zgniti

a spoiled child razvajen otrok
the spoiled child of fortune miljenček Fortune
to spoil s.o.'s appetite pokvariti komu tek
to spoil the Egyptians figurativno sovražniku kaj odvzeti
to spoil one's eyes reading by candlelight pokvariti si oči s čitanjem pri svečavi (sveči)
to spoil the fun pokvariti šalo
to spoil s.o. of his goods oropati koga njegovega premoženja
to spoil for (to be spoiling for) zelo si želeti, koprneti po, komaj čakati, da...
spare the rod and spoil the child kdor ljubi, ta kaznuje

squāmōsus 3 (squāma) luskonôsen, luskovít, lúskast, luskínast, lúskav, luskàt: Pr., Col., Sen. tr., Prud., Cl. idr., rete sine squamoso pecu Pl. = brez rib, squamoso corpore pisces Ci. poet., squamosus draco V., ille (sc. serpens) … squamosos nexibus orbes torquet O.; preg.: soleamne esse avīs [s]quamossas, piscīs pennatos? Pl. (o čem, kar je v nasprotju z razumom); metaf.: thorax Prud., smaragdi Plin., lingua Lucan. neuglajen, grob, rod.

Stāiēnus -ī, m Stajén, rimski priimek; znan je C. Staienus Gaj Stajen, zloglasen Rimljan, ki si je samovoljno nadel ime C. Aelius Paetus Staienus Gaj Elij (Ajlij) Pet (Pajt) Stajen in se tako vrinil v rod Elijev (Ajlijev). Kot kvestor je l. 77 v vojski zanetil vstajo, l. 74 se je kot sodnik v neki pravdi pustil podkupiti Opijaniku, za kar je bil obtožen in obsojen: Ci.; pl. Staiēnī ljudje, kakršen je (bil) Stajén, ljudje Stajénove baže (vrste, sorte): Ci.

succēssiō -ōnis, f (succēdere)

1. nastop, nastopanje (namesto česa drugega): doloris amotio successionem efficit voluptatis Ci.

2.
a) nastòp, nastópanje, prevzèm, prevzémanje kake posesti z nakupom, dedovanjem ipd., nasledstvo v posesti: statuae per plures successiones mihi traditae (prešli name, meni v roke) Plin. iun., morbi per successiones quasdam traduntur Plin. iun. se nekako dedujejo iz roda v rod, prehajajo od roda do roda (iz roda v rod).
b) nasleditev, nasledba ali nasledstvo, sukcesíja v službi, vladarstvu, dediščini idr.: Ap., Lact. idr., successio in locum Antonii Brutus in Ci. ep., Neronis principis Plin., Caesaris Fl. za Cezarjem, ad spem successionis admoveri Suet., successio imperii Suet., quorum (sc. Germanici liberorum) non dubia (sc. erat) successio (v vladarstvu, na oblasti) T.; v pl.: inter familiam et penates et iura successionum equi traduntur T. z družinčadjo, pohištvom in po dednonasledstvenem pravu pridobljenimi stvarmi, quae (sc. familiae) ius per successiones id sibi vindicent Plin., magistratibus iudicia per annuas successiones … permisit Iust.

3. uspeh, (dober) napredek: prospera Ci. ap. Aug., proeliorum successiones Arn.

summus 3 (iz *sup-mo-s; sup = sub; prim. skr. upamáḥ najvišji, gr. ὕπατος : ὑπό, umbr. somo (= summum)) superl. k adj. superus

I. najbolj zgornji, najzgorn(j)ejši, najvišji (naspr. īnfimus, īmus): summum iugum montis C., pars summum castrorum locum petere coepit C. na vzpetino, na kateri je stal tabor, ex summi cacuminis luco L., summus ego (sc. iacui in triclinio) H. najzgorn(j)ejši = prav zgoraj, najvišje (tj. na prvem, na najčastnejšem mestu); metaf. (o zvoku, glasu) najvišji, najmočnejši, najglasnejši (naspr. īmus): summo haec clamore Pl., agere clamore summo Ter., summo sonitu quatit ungula terram Enn. ap. Macr., sonus summus Plin., Q., vox summa Q., iubeo te salvere voce summa, quoad vires valent Pl., qui summa voce versus multos uno spiritu pronuntiare consuescebat Ci.; toda: modo summa voce (= z najdebelejšim ali najglobljim glasom, z basom), modo hac resonat quae chordis quattuor ima H. (po razporeditvi strun na tetrakordu, na katerem je bila basova struna najvišja, visokotonska struna pa najnižja); partitivno = najzgorn(j)ejši del, najvišji del česa: Ca., Enn., Ter. in poznejši pisci: summus puteus Pl. vodnjakov rob, rob vodnjaka, summum vestimentum Pl. skrajni rob oblačila, summa purpura Lamp. rogljiček ali ušesce toge, summus clipei umbo V. konica (rt) ščitovega popka, in summo (sc. clipeo) custos Tarpeiae Manlius arcis stabat V. na zunanjem ščitovem robu (drugi vežejo: in summo Tarpeiae arcis; gl. spodaj subst. summum -ī), summus mons C. vrh gore, summi montes V. vrhovi (konice, rti) gora, summa urbs Ci., V. ali summa arx V. zgornji del mesta, najvišji del mesta, grad, summum tectum V. sleme, in summa sacra via Ci. prav zgoraj na sveti cesti, summa aqua ali unda, summi fluctus, summa aequora, summum mare V. površina vode itd., summo pectore exstare C. prav zgoraj iz prsi, summum corpus V., O. površina telesa, koža, summa cutis Cels. površina kože, summi digiti Q. konice prstov na nogi, summaque per galeam delibans oscula fatur V. (gl. dē-lībō), summas (sc. amphoras) operit auro N. vrče zgoraj, summa gramina V. travni vršički. Od tod subst.

1. summum -ī, n najzgorn(j)ejši del, najvišji del, najzgorn(j)ejše mesto, najvišje mesto, najvišji prostor, višina, vrh, vršina, rt: summum tecti V. sleme, ab eius (sc. frontis) summo … late diffunduntur (sc. cornua) C., ad summum montis egressus est S.; v pl.: summa tectorum Cu. hišne stehe, summa Lycaei V. vrhovi, summa collis Auct. b. Afr. konica, rt, summa scopuli V. ali petrae Cu. vrhovi, konice, summa (sc. corporis) riguerunt Sen. ph. okončine, skrajn(j)i udje; v obscenem pomenu: summa petere Mart.; abstr. (brez določila v gen.) najzgorn(j)ejše mesto, najvišje mesto, vrh, vrhunec: non longe abesse a summo Ci., leviter a summo inflexum bacillum Ci. od zgoraj, collis ab summo aequaliter declivis C. z vrha, od vrha, od zgoraj, angustius ad summum fastigium C. navzgor, in summo C., L. na vrhu, sunt in summo Plin. iun. prav zgoraj, in summum evadere L., redire in summum Petr., a summo petere Q. površno, dare a summo bibere Luc. fr. začenši od zgoraj, od zgoraj naprej = po vrsti; tako tudi: da, puere, ab summo Pl. ali puere, a summo septenis cyathis committe hos ludos Pl., si quid de summo petas Pl. če hočeš kaj iz najvišje sklede, emergere ad summum Lamp. na površje.

2. summa -ae, f, gl. summa. —

II. metaf.

1. (po dostojanstvu, veljavi, kakovosti ipd.) najvišji, prevzvišeni, največji, najimenitnejši, najznamenitejši, najodličnejši, najizvrstnejši, najboljši, najpoglavitnejši, glavni, najvažnejši, najpomembnejši
a) (o osebah): summus vir Ci., summi viri Pl., summi homines Ci., summus imperator Pl., Ci. vrhovni poveljnik, nadpoveljnik, in summis habitus est ducibus N. šteli so ga med najznamenitejše vojskovodje, summus amicus Ter. najboljši, Simulo fuit summus (sc. amicus) Ter., summum (sc. amicum) alicui esse Ter., summus deûm rector O., summus Iuppiter Enn. ap. Non., Pl., summus Sol Enn. ap. Prob., pater summus (sc. Iuppiter) V., summus deûm V., O., sacerdos Vulg.; z gen.: severitatis et munificentiae summus T. najvišji sodnik o strogosti in milosti. Od tod subst. α) summus -ī, m najvišji, visoki (naspr. infimus najnižji, nizki, namreč izmed ljudstva): Amm.; nav. v pl.: cum par habetur honos summis et infimis Ci., cum a summis, mediis, infimis hoc fit Ci. β) summa -ōrum, n glavna oseba, glavni: summa ducum, Atrides O. (prim.: ductores Danaûm delecti, prima virorum Lucr.)
b) (o stvareh): bellum gerentes summum summā industriā Enn. ap. Non., summum bellum Hirt., sine summa industria N., summa vi Enn. ap. Macr., V., dos summa Ter., summum bonum Ter., Ci., malum Ci., periclum Acc. ap. Ci., periculum N., periculum ac discrimen Ci., in summo et periculosissimo rei publicae tempore Ci. v najhujšem in najnevarnejšem trenutku (času) za državo, summa salus rei publicae Ci. najvišja blaginja države = vsa državna blaginja, summa res publica Ci. vsa državna blaginja, vsa država, summa res publica temptatur Ci., ad summam rem publicam pertinere Ci., summa amentia, ambitio, fides, religio, difficultas, prudentia, infamia, iniuria, copia facultasque dicendi Ci., summa bonitas et aequitas causae Ci. ep., summum artificium, studium Ci., deorum summus erga vos amor Ci. prekomerna, summum ius Ci. najstrožje, do vrhunca dognano pravo; od tod preg.: summum ius summa iniuria Ci.; summus honor Ci., Lucr., honoribus summis perfuncti Ci. ep. ali functi N., summo loco natus Ci. visokega stanu, summi homines ac summis ingeniis praediti Ci., omnia summa facere Ci. kar najbolj se (po)truditi, storiti, kar je (le) mogoče, vident … unum virum esse, in quo summa sint omnia Ci. vse (dobre) lastnosti v največji meri, omnia summa adeptus Ci. vse najvišje, summo magistratui praeesse C., quod si enuntiatum esset, summum in cruciatum se venturos viderent C. najhujše, summum scelus S., summa humanitas, paupertas N., summus imitator N. najmarljivejši, summum genus N. najimenitnejši rod, najimenitnejša družina (rodbina), amicis summas potestates dederat N.; pogosto summa res glavna stvar, najvažnejša stvar, najpomembnejše, vse: consilium de summis rebus capere N. ali habere V., si tantummodo summas (sc. res) attigero N., de summis rebus dimicare N. biti odločilni boj, quo res summa loco, Panthu? V. kako je z vsem?, kako je z državo? (po drugih: kje se bije glavni boj?). Kot subst. summa -ōrum, n najvišja oblast, vrhovna oblast: biennium summis potiti Aur.

2. (časovno ali po zaporedju) najskrajnejši, zadnji (naspr. prīmus): haec est praestituta summa ei argento dies Pl. zadnji dan (rok) za plačilo, venit summa dies … Dardaniae V., cum vero aestas summa esse coeperat Ci. (ob) sredi poletja, hiems summa Ci. ep. koncu se bližajoča, iztekajoča se, summa senectus Ci., summo carmine H. ob koncu pesmi, in fluvium primi cecidere, in corpora summi Lucan., summam manum imponere eloquentiae Q. govorništvo (zgovornost) izpopolnjevati, cuius rei eadem in argumentis ratio est, ut potentissima prima aut summa ponantur Q. prvo ali zadnje, nihil nostrā intersit, utrum ab summo an ab imo an ab medio nomina eorum dicere incipiamus Corn. — Adv.

1. summē kar največ, zelo, močno, nadvse, silno: quod me sollicitare summe solet Ci., summe contendere, diffidere Ci. ep., summe cupere C., summe admirari Q., summe officiosus Ci., summe studiosus, summe iucundum Ci. ep., vir summe disertus Q., mei summe observantissimus Plin. iun., locus summe munitus H.

2. adv. acc. n summum kvečjemu, največ: respondit triduo illum aut summum quadriduo esse periturum Ci., quattuor aut summum quinque sunt inventi Ci., bis terve summum Ci., uno aut summum altero proelio L.; v enakem pomenu poznolat. ad summum: raro quis iterum vel ad summum tertio Marc.

3. adv. abl. n. summō naposled, slednjič, nazadnje, vendarle: quia et initio movendus sit iudex et summo impellendus Q.

Opomba: V pozni lat. se superl. summus še okreplja z adv.: apprime summus Quadr. ap. Gell., valde summus Plin. Val.

Surēna -ae, f Suréna, beseda, ki pri Partih zaznamuje rod in dedno dostojanstvo kronskega vojvode (kakor rimski Caesar) = veliki knez, veliki vezir: T., Amm.

svizci samostalnik
zoologija Marmota (rod glodavcev) ▸ mormoták

te vez.
1. ter, in: ja mu pričam te pričam, a on ništa; oko vatrice posjedali ukućani te razgovaraju; raspre sjeme posijaše grko te s njim pleme srpsko otrovaše seme razprtij so posejali grenko in z njim zastrupili srbski rod
2. da: šta ti je te se tako ludo smiješ, smeješ?; šta ti je, more, te ćutiš? hej, kaj ti je, da molčiš?; on nagna sina te se oženi
3. pa: i još jedared, ne dam te ne dam
4. ki: naši su stari mnogo prevodili psalme, a osobito one te se zovu pokorni
5. pa še: da li je pismen? Pismen, te kako; ima li kakve razlike izmedu Slovena i Germana? - Ima, i te kakve!; da li se to isplati? - Isplati, i te kako!; to ti se i te kako isplati

terri-gena -ae, m in f (terra in gīgnere) iz zemlje rojen ali rojena, od zemlje rojen ali rojena, sin (hči) zemlje, otrok zemlje: genus terrigenarum Lucr. iz zemlje rojeni (= prvi človeški) rod, otroci zemlje (Zemlje); o Gigantih, ki jim je bila Zemlja mati: Sil., Val. Fl. (z gen. pl. terrigenûm), Typhoeus O., Typhoeus terrigena O. sin Zemlje, zemljerojenec; pesn.: terrigenae populi ali fratres O. možje, zrasli iz zmajevih zob, ki sta jih posejala Jazon in Kadmos; animalium terrigenarum deceptor oppressor exstinctor Aug.; o kači: Sil., Stat.; o polžu (cochlea): Plin.

TĪrȳns -ynthis in -ynthos, acc. -yntha, f (Τίρυνς -υνϑος) Tirínt, mesto v Argolidi, kjer je odraščal Herakles (Herkul), rodni kraj njegove matere Alkmene: Plin., Stat., Serv. — Od tod adj. Tīrȳnthius 3 (Τιρύνϑιος) tirínt(ij)ski, (poseb. o Heraklu (Herkulu) in vsem, kar je z njim povezano), Hêraklov (Hêrkulov), herakléjski (hêrkulski): iuvenis, hospes (= Herakles, Herkul) O., aula (= mesto Herculaneum Herkulaneum) Stat., tecta (= Sagunt) Sil., tela (= Heraklove, Herkulove) O., gens (= Fabijev rod, ki je baje izviral od Herkula) Sil., heros (= Herakles, Herkul) O. ali (= Chromis Hromis, Herkulov sin) Stat. ali (= Fabius Cunctator) Sil.; subst.

1. Tīrynthia -ae, f Tirín(t)čanka, Tiríntijka = Alkmena: O.

2. Tīrynthius -iī, m Tirín(t)čan, Tiríntijec = Herakles, Herkul: V.; pl. Tīrynthiī -ōrum, m Tirín(t)čani, Tiríntijci, preb. Tirinta: Plin.

Tītān -ānis (-ānos), acc. -āna in -ānem, m (Τιτάν) Titán, nav. pl. Tītānēs -um, acc. -ānas (-ānēs), dat. in abl. klas. le Tītānīs (od redke soobl. Tītānus -ī, m: Naev. fr., Pl., Arn., Hyg., Aug.) Titáni, po grškem mitološkem izročilu starejši rod bogov, ki je vladal pred olimpskimi bogovi, šest sinov boga Urana in njegove soproge Gaje: Oceanus (Okean), Iapetus (Japet), Coeus (Kojos), Crius (Krios) Hyperion (Hiperion) Cronus (Kronos). Ti so pod Krono(so)vim (Saturnovim) vodstvom vrgli Urana s prestola; nato je vladal Kronos (Saturn), dokler ga ni izpodrinil Zevs (Jupiter): Pl., Ci., H., O. idr. Poseb. sg. Titan

1. = Helios (Sol), sin Hiperiona in Teje (Theia): O., V., Tib.

2. = Prometheus, Japetov sin: Iuv. — Od tod adj.

1. Tītāniacus 3 titánski: dracones (ker so zrasli iz krvi Titanov) O.

2. Tītānius 3 (Τιτάνιος) titánski: pubes V. = Titani, Titania astra V. = sonce in mesec; k temu gr. fem. Tītānis -idis in -idos, acc. -ida, voc. Tītāni titánska: pugna Iuv. Titanov z Jupitrom; od tod subst.
a) Tītānia -ae, f Titánij(k)a, potomka kakega Titana, npr. α) Diana (kot boginja meseca), Apolonova (Helijeva) sestra: O. β) Latona, Kojeva (Kojosova) (Coeus) hči: O. γ) Kirka (Circe), Titanova (Helijeva) hči: O. δ) Pira (Pyrrha), Epimelajeva hči, Japetova vnukinja: O.
b) Tītānis -idis, f = Tītānia Titánida, npr. α) Kirka (Circe): O. β) Tetis (Tethys), sestra Titanov: O. γ) Titanis Trivia (= Diana): Enn. fr.; patron. Tītānida -ae, f = Tītānia Titánida: Themidis filiae Titanidae Hyg.

torque [tɔ:k] samostalnik
zgodovina obroč (okoli vratu) iz brona, zlata ali železa
fizika, tehnično vrtilni moment

torque reaction protivrtilni moment
torque rod tehnično kardanska gred

tramandare v. tr. (pres. tramando) izročiti, izročati:
tramandare di padre in figlio izročati iz roda v rod

trobente samostalnik
botanika Craterellus (rod gob) ▸ trombitagomba

tundō -ere, tutudī, tūsum in tūnsum (indoev. *steud- butati, tolči, razširjeno iz indoev. baze *(s)teu̯- tolči, suvati, biti, udarjati [prim. stuprum]; prim. skr. tundatē, tudáti buta, tolče, bode, tustaḥ, tūstam prah, delec, gr. Τυδεύς, Τυνδάρεως, lat. tudēs, tuditāre, tudicula, got. stautan = stvnem. stōzan = nem. stoßen, nem. stutzen z rogovi bosti, naenkrat obstati)

1. suniti (suvati), butniti (butati), udariti (udarjati), dregniti (dregati, drezati), (po)tolči, udrihniti (udrihati) po kom, čem, tolči s kladivom = kovati, biti, (pre)tepsti: Pl., Cat., Stat., Ap., Cl., Lact., Don. idr., pectora manu O., tunsae pectora (gr. acc.) palmis V., tundere pectus palo Lucr., corpus crebro ictu Lucr., converso bacillo oculos misero tundere vehementissime coepit Ci., iacenti latera tundere Ci., rostro iecur V. sekati, lapidem digito Lucr., tympana O., pede terram H. z nogo butati ob tla; abs.: ferrum non aptum tundendo Plin.; pesn.: gens tunditur Euro V. vzhodnik piha (buha) v rod, saxum tunditur fluctibus V. valovi se zaganjajo v skalo, valovi bičajo skalo, saxa Neptunus tundit salo H. obliva z morjem; preg.: eandem incudem tundere Ci. udarjati na isto nakovalo (naklo) = vedno goniti (početi, delati) eno in isto.

2. occ.
a) (s)tolči, (z)meti, (z)mleti, (raz)phati, (z)drobiti, (z)mečkati, (po)teptati, steptati, (po)mlatiti, zmlatiti: aes Plin., aliquid in farinam Plin., linum frangere tundereque Plin., tunsae fruges V. omlateni, tunsum allium Col., tusa herba, tusum marmor Plin., tunsa testa Vitr.
b) tolči s kladivom = s kovanjem upodobiti (upodabljati), (s)kovati: funditur, sculpitur, tunditur Iuppiter Aug.

3. metaf. z besedami koga nadlegovati, glušiti, drnjezgati: aures Pl., assiduis vocibus tunditur V.; absol.: tundendo effecit senex Ter. z mnogim pripovedovanjem in opominjanjem.

umano

A) agg.

1. človeški:
bestia umana zver v človeški podobi
creatura umana človeško bitje
genere umano človeški rod
scienze umane družbene vede
umane lettere leposlovje, beletristika

2. človeški (ki se nanaša na človeka, na človeško naravo):
l'umana debolezza človeška slabost
è umano človeško je
errare è umano človeško je grešiti

3. človeški, človečen, človekoljuben

B) m

1. (le sing.) človeško (kar je človeku lastno); človeška razsežnost

2.
umani pl. knjižno ljudje, človeška bitja

usáhniti (-em) | usíhati (-am) perf., imperf.

1. prosciugarsi, seccarsi, inaridire:
jezero enkrat na leto usahne una volta all'anno il lago si prosciuga, inaridisce

2. rinsecchirsi, avvizzire, appassire

3. med. atrofizzarsi:
koža, mišičje usiha la pelle, i muscoli si atrofizzano

4. pren. perdersi, inaridire; svanire:
dekle je od žalosti usahnilo dal dolore la fanciulla deperì
mleko ji je usahnilo le si è seccato il latte
z njegovo smrtjo je rod usahnil con la sua morte si estinse la stirpe
solze so ji usahnile le si inaridirono le lacrime, smise di piangere