Franja

plávati to swim; (stvari, na vodi) to float, (s tokom) to drift

plávati pod vodo to swim under water
plávati v, po zraku to hover
plávati na hrbtu to swim on one's back
plávati eno miljo to swim a mile
bočno plávati to swim on one's side
plávati proti toku to swim against the current
plávati s tokom (figurativno) to swim with the tide (ali with the current)
plávati kot riba to swim like a fish
plávati čez reko, jezero, Rokavski preliv to swim a river, a lake, the Channel
plávati kot kamen to swim like a stone, to swim like a tailor's goose, to swim like a brick
plávati v krvi (figurativno) to be steeped (ali to welter) in blood
plávati v solzah to be bathed in tears, to brim with tears
on plava v denarju he is rolling in money
klet je plavala v vinu the cellar was swimming in wine
olje plava na vodi oil floats on water
predaleč (ven) plávati to swim out of one's depth
plutovina plava v vodi cork floats in water

plávati nadar ; (na vodi) flotar

plavati čez reko atravesar (ali cruzar) a nado un río
plavati s tokom nadar a favor de la corriente
plavati proti toku nadar contra la corriente (tudi fig)
na hrbtu plavati nadar de espalda, hacer la plancha
plavati pod vodo nadar entre dos aguas
plavati v denarju (fig) nadar en la opulencia (ali en dinero), ser un Creso
plavati kot kamen (riba) nadar como un plomo (un pez)
plavati v zraku flotar, (letalo v drsenju) planear
plavati v oblakih (fig) andar por las nubes
plavaje a nado, nadando

ploščič samostalnik
zoologija Abramis brama (sladkovodna riba) ▸ dévérkeszeg

pò | po

A) adv.

1. (per) ciascuno:
v sobah prenočuje po pet ljudi dormono in cinque per stanza
vsak otrok je dobil po eno darilo ogni bambino ha ricevuto un regalo (a testa)

2. per, ○:
sprehaja se po ure in ure passeggia ore e ore, per ore e ore
korakajo po dva in dva marciano in fila a due per due, a due a due

3. (za izražanje prodajne cene) a, ○:
jajca so po deset tolarjev le uova sono a dieci talleri, dieci talleri (cadauno)
inštruira po tritisoč tolarjev dà lezioni private a tremila talleri (l'ora)

B) po prep. (s tožilnikom)

I. per, ○:
poslati po zdravnika chiamare il medico
skočiti po zdravila andare a prendere le medicine

2. (s svojilnim zaimkom za izražanje hotenja, volje) secondo me, te, lui, ecc., come me, te, lui ecc., a modo mio, tuo, suo ecc.

3. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) come, alla maniera di:
po božje častiti venerare come Dio, come un dio
po bratovsko deliti spartire come fratelli, fraternamente
skrbeti za koga po očetovsko curare qcn. paternamente

II. (z mestnikom)

1. (za izražanje premikanja, stanja) per:
hoditi po gozdu andare per il bosco
ptice skačejo po vejah gli uccelli saltellano per i rami, di ramo in ramo

2. (za izražanje usmerjenega premikanja) per:
stopati po cesti andare per la strada
plezati po vrvi arrampicarsi per la fune

3. (za izražanje premikanja z določenim namenom) ○:
seči po knjigi prendere un libro
iti po opravkih adempiere impegni
iti po nakupih andare a comprare, andare a fare spese, fare acquisti, fare lo shopping, fare le compere

4. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) ○, di:
povprašati po znancu chiedere notizie del conoscente
vprašati po imenu chiedere il nome
potreba po jedi bisogno di mangiare
pohlep po denarju avidità di denaro
žalovati po kom piangere qcn.

5. (za izražanje časa, ki mu sledi dogajanje) dietro; dopo, fra:
po plačilu dietro pagamento
po povzetju dietro consegna
po desetih letih ga spet vidim lo rivedo dopo dieci anni
po dveh tednih se vrnem torno fra due settimane
po Divači pride Sežana dopo Divaccia viene Sesana

6. (za izražanje merila) da, a, secondo:
spoznati koga po glasu riconoscere qcn. dalla voce
oblačiti se po modi vestire alla moda
igrati po notah suonare secondo le note

7. (za izražanje sredstva) per:
poslati po pošti spedire per posta

8. (za izražanje vzroka) per, da:
po tvoji krivdi per colpa tua
sloveti po lepoti essere famosi per (la) bellezza

9. (za izražanje izvora) di, da:
okus po čokoladi sapore di cioccolato
smrdeti po žganju puzzare di acquavite
po očetu ima oči, po materi lase ha gli occhi del padre, i capelli della madre

10. (za izražanje načina) ○, adm. giusta:
plaziti se po trebuhu strisciare pancia a terra, carponi
obsoditi po krivem condannare ingiustamente
jeziti se po nepotrebnem arrabbiarsi senza bisogno
po dekretu giusta il decreto

11. (za izražanje mere) a:
jemati zdravila po kapljicah prendere le medicine a gocce
plačevati po kosu pagare al pezzo

12. (za izražanje cene) a:
po tovarniški, po znižani ceni a prezzo di fabbrica, a prezzo ridotto
po čem je vino? a quanto è il vino?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kri vpije po maščevanju il sangue chiama vendetta
J. K., po domače Maček J. K., vulgo Maček
pren. iti po gobe tirare le cuoia, (za stvar) andare in rovina, andare a monte, andare alla malora
po mojem to ni prav secondo me, a mio modo di vedere questo non va
pog. govoriti po naše parlare alla nostra maniera
priti po slovo venire ad accomiatarsi
šport. zmagati po točkah vincere ai punti
vet. krava je po teletu la vacca ha figliato da poco
po abecednem redu alfabeticamente
po kronološkem redu in ordine cronologico
po domače (preprosto) alla buona, sans façon franc.
po drobcih minutamente
po dva in dva a due a due
jur. po hitrem postopku per direttissima
po krivici immeritatamente
po lastni ceni a prezzo di costo
po lovsko (na lovski način) alla cacciatora
po malem a spizzichi
po malem delati, šivati, študirati lavoracchiare, cucicchiare, studiacchiare
po materini strani in linea materna
teta po materi zia materna
po mornarsko alla marinara
po možnosti possibilmente
po nagnjenosti tendenzialmente
po nesreči disgraziatamente, malauguratamente
po običaju tradizionalmente
(naročiti kaj) po povzetju (ordinare qcs.) contrassegno
po predpisih normativamente
po rodu oriundo (adj.)
Tržačan po rodu oriundo di Trieste
po sebi razumljivo implicitamente
po splošnem mnenju a detta di tutti
(pluti) po toku (navigare) a seconda
po videzu all'aspetto
pog. (iti) po vodi (andare) a rotoli
po vseh štirih carponi
PREGOVORI:
po jutru se dan spozna il buon dì si vede dal mattino
gost je kot riba, po treh dneh smrdi l'ospite è come il pesce, dopo tre giorni puzza

počutíti se (-im se) imperf. refl.

1. sentirsi; stare:
počutiti se osamljenega, bolnega sentirsi solo, malato
danes se počutim malo bolje oggi sto un po' meglio

2. sentirsi, ritenersi:
počutiti se mladega sentirsi giovane

3. sentirsi, trovarsi:
počutiti se nelagodno sentirsi in imbarazzo
počutiti se kakor doma sentirsi come a casa
počutiti se kot pes v cerkvi sentirsi di troppo
počutiti se kot riba na suhem sentirsi come un pesce fuor d'acqua

polak samostalnik
zoologija Pollachius pollachius (riba) ▸ sávos tőkehal

pompilus -ī, m (gr. πομπίλος) neka riba, ki rada spremlja ladje, pilot, starejše „ladjevodka“ (Gasterosteus ductor Linn.), čisto lat. nautilus: tuque comes ratium tracti que per aequora sulci qui semper spumas sequeris, pompile, nitentes cercyrosque ferox scopulorum fine moratus O., inter praecipua autem miracula est qui vocatur nautilos, ab aliis pompilos Plin., quidam eos, qui hoc e thynnis faciant, pompilos vocant Plin., praeter haec insignia piscium tradit: channen ex se ipsam concipere, glaucum aestate numquam apparere, pompilum, qui semper comitetur navium cursus, chromin, qui nidificet in aquis Plin.

porculus -ī, m (demin. k porcus)

1. prašiček, prasiček: iubeas, si sapias, porculum adferri tibi Pl., porculis quoque minusculis et haedis tenerioribus victitasse (sc. Pythagoram) idem Aristoxenus refert Gell., lactens Arn.

2. metaf.
a) porculus marīnus morska svinjka, neka riba: praecipue in Moeno Germaniae amne protelis boum et in Danuvio marris extrahitur (sc. piscis), porculo marino simillimus Plin.
b) kavelj, kljuka, klin, obroč, neka priprava pri vinski stiskalnici: porculum in media sucula facito Ca., inter arbores medium quod erit, id ad mediam conlibrato, ubi porculum figere oportebit, uti in medio praelum recte situm siet Ca.

porcus -ī, m (iz indoev. *pork̑o- prašič; prim. gr. πόρκος prasec, sl. prasec, prase, prašič, stvnem. far(a)h prasec, lit. paršẽlis = stvnem. farhilī(n) = nem. Ferkel pujsek, prašiček)

1. prasec, prašič, prase, pujs, svinja: Ca., Col., Plin. idr., p. femina Ci. prasica, svinja, porcus lactens Varr. sesno prase, Troianus Macr. = z drugimi živalmi polnjen prašič (kot jed); kolekt.: villa abundat porco Ci.; kot psovka (debeluhom in lagodnemu življenju) prase(c), prašič(ek), pujs = ožrljivec, požrešnež, uživač, gurman, sladokusec: porcus Umber Cat., Epicuri de grege porcus H.

2. metaf.
a) žensko (deviško) spolovilo: nam et nostrae mulieres, maxime nutrices, naturam qua[m] feminae sunt in virginibus appellant porcum, et Graecae choeron, significantes esse dignum insigne nuptiarum Varr.
b) porcus marīnus, tudi samo porcus morska svinja, morski prašič, neka morska riba (prim. gr. πόρκη ostriž): Plin.
c) kot voj. t.t. porci caput „svinjska glava“, neka klinasta bojna razporeditev: acriter imminentes desinente in angustum fronte, quem habitum caput porci simplicitas militaris appellat, impetu disiecit Amm.

poste moški spol podboj, steber; figurativno brezdelnež, postopač

poste indicador kažipot
poste de señal(es) prometna tabla
poste de telégrafo, poste telegráfico telegrafski drog
serio como un poste na smrt resen
dar poste držati (podpirati) koga
es un poste de taberna stalno sedi v gostilni
oler el poste (za)vohati nevarnost
ser un poste biti zelo topoglav, biti zelo naglušen, biti gluh ko riba

postrv samostalnik
(sladkovodna riba) ▸ pisztráng
Povezane iztočnice: potočna postrv, kalifornijska postrv

postrvji ostriž stalna zveza
zoologija Micropterus salmoides (sladkovodna riba) ▸ pisztrángsügér

potočna postrv stalna zveza
zoologija Salmo trutta (sladkovodna riba) ▸ sebes pisztráng

potočna zlatovčica stalna zveza
zoologija Salvelinus fontinalis (sladkovodna riba) ▸ pataki pisztráng, pataki szaibling

potočni ostriž stalna zveza
zoologija Perca fluviatilis (sladkovodna riba) ▸ csapó sügér
Sopomenke: navadni ostriž

potujoč [ó] (-a, -e) wandernd, umherziehend, pevec, artist, pomočnik: fahrend (fahrender Sänger, fahrender Geselle); Wander- (knjižnica die Wanderbibliothek, živalstvo, zoologija mravlja die Wanderameise, razstava die Wanderausstellung, tehnika rešetka der Wanderrost, živalstvo, zoologija riba der Wanderfisch, jedro der Wanderkern, gledališče die Wanderbühne, cirkus der Wanderzirkus, šport pokal der Wanderpokal); tehnika verfahrbar, tla ipd.: fließend

prekajèn (-êna -o) adj. affumicato:
prekajeni pršut prosciutto affumicato
prekajena riba salacca, pesce affumicato
prekajena slanina carnesecca, pancetta affumicata

prìdānskī -ā -ō pridnen, ki je pri dnu, ki živi pri dnu: -a riba gl. riba stanarica, riba neselica

pudelwohl: sich pudelwohl fühlen počutiti se kot riba v vodi

radij samostalnik
1. kemija (kemijski element) ▸ rádiumSopomenke: Ra

2. geometrija (polmer) ▸ sugárPovezane iztočnice: hidravlični radij, atomski radij, Bohrov radij

3. (območje) ▸ körzetJe sploh bila v radiju nekaj sto metrov od nas kakšna riba? ▸ Volt egyáltalán valamilyen hal a száz méteres körzetünkben?
Eksplozija je povzročila velik krater, poškodovani pa so bili domovi v radiju 500 metrov. ▸ A robbanás hatalmas krátert hozott létre, 500 méteres körzetben megsérültek a lakóépületek.

4. (o delovanju naprav) ▸ sugárZa vožnjo po mestu pa je zadostoval radij električnega avtomobila. ▸ Városi közlekedéshez elegendő az elektromos autó hatósugara.
Radij delovanja oblikovno nadvse zanimive miške je 10 metrov. ▸ A felettébb érdekes formatervezésű egérnek tíz méter a hatósugara.
Povezane iztočnice: akcijski radij

5. smučanje (o obliki smuči) ▸ rádiusz, sugárUgotavljali so, kako vodljive so smuči pri zamenjavi radija zavoja in pri spremembi ritma smučanja. ▸ Tanulmányozták, hogy mennyire irányíthatóak a sílécek a fordulási sugár és a síelési ritmus megváltoztatásakor.